16. Obrezovanje in razdalje

Pomlad je čas, ko se spet navdušeno vržemo v delo in včasih kaj pretirano skrbno naredimo.

Tokrat vam ponovno polagam na srce članek o obrezovanju drevnine. Če nam listje čez sezono prekrije naše grehe, potem nam zima sigurno ne odpušča. Pogled na obžagana drevesa ni preveč privlačen.

 

DSCN33822100863528_f6290c2c6c_o

 

 

 

 

Kako se izogniti tem napakam?

  1. Presoditi moramo sadilne razdalje med izbranimi sadikami. Upoštevamo velikost odrasle rastline.

Ko je rastlina majhna se zdi sadilna razdalja ogromna in se nam zdi, da ne bo nikoli dovolj zaraščeno. Drevnina v povprečju zraste okoli 30cm letno. Dokler ni koreninski sistem dovolj razvit, tudi rastlina ne raste hitro. Pustimo jim čas. Vrt načrtujemo za mnogo let naprej. Vegetacije ne moremo prehiteti in jo prisiliti v nekaj kar ni v njeni naravi.

  1. Upoštevajmo rast debla, širino spodnjih vej, oddaljenost od ceste/pločnika in vpliv korenin na asfaltirano površino.

Največkrat sadimo drevo ali grm preblizu ceste. Seveda, majhna rastlina ne daje občutka, da bo nekoč deblo zraslo do robnika ali celo čez, ne pomislimo, da bodo spodnje veje zrasle v več metrov in bomo primorani rezati, da bo prostor prehoden.

 

30239494-1bd4-4cd1-a660-e7bd85b02e17Še več škode pa povzročijo plitve korenine, ki lahko dvignejo asfalt / tlak oziroma pohodno površino.

3. Kaj želimo z vegetacijo doseči: popolno prekritost pogleda ali želimo občudovati                      vsako posamezno rastlino v njeni popolni obliki.

Rastline se med seboj same zmenijo za prostor. Ni nam jih treba obrezovati. Preplet več različnih barv, tekstur, oblik, mogoče tudi cvetov nam ponuja še posebej pester pogled in zadovoljstvo. Poglejte gozd. Vse je v proporcih, vse je pod kontrolo. Naravno kontrolo. Prepustimo jo tudi svojemu vrtu. Kontrolo nad njim ste že imeli, ko ste izbrali rastline in jih posadili na svoje mesto.

Predvsem vas pa nagovarjam, da ne režete vrhov iglavcem. Njihova rast ni podobna listavcem. Imajo en vrh, zrastejo do svoje polne višine, ne glede na to kaj želimo mi. Če odrežemo vrh ga bodo zgornje veje nadomestile. Potem bomo dobili dva ali več vrhov, ki bodo rasli naprej.3873b6f4-91b3-4669-9805-df7c3adf13f8

Rez listavcev ne bo pomagal, ker bo namesto ene veje zraslo na vsaki odrezani veji mnooogo vejic. Torej bo samo še bolj gost in prav toliko velik, kot bi bil brez obrezovanja.

00b6a32f-61ab-44fe-beb1-e9894c6f76eb

Če že obrezujete, potem samo redčite krošnje. Pa še enkrat poudarim. Rastline same vedo, kaj je za njih dobro, pustimo jih da tako tudi živijo. Pomlajujemo lahko grmičevje, ki bo pognalo mlade veje iz korenin. In  najlepši grm je tisti, ki raste brez rezi .

Želim vam obilo užitkov na vrtu, takšnem, kot sam zraste 🙂

Advertisements

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s