Category Archives: obrezovanje

19. ŽIVA MEJA IZ JAGODIČEVJA

  1. ŽIVA MEJA IZ JAGODIČEVJA

V modo je prišla živa meja iz raznega jagodičevja. Če smo bolj natančni je to ta trenutek aronija. Ok, se strinjam. Če že delamo živo mejo, naj bo kaj od nje. Aronija je lep grm, plodovi so zelo uporabni in zdravi. Menda celo listi vsebujejo zdravilne učinkovine. Teh osebno še nisem preizkusila. Mogoče pa kdaj drugič.

Problem nastane v razdalji sajenja. Kot že nekaj člankov nazaj stalno in venomer poudarjam, bodite pozorni na končno velikost rastline in na razdaljo sajenja. Če želite imeti zgolj živo mejo, ki bo preprečevala pogled na parcelo, potem si posadite liguster ali kaj podobnega. Če pa želite imeti plodove, potem si posadite en sam grm in tistemu dajte dovolj prostora.

Da boste lažje razumeli vam še grafično predstavim o čem govorim…

 

 

Ko posadite grm preblizu drugemu, ne razvije krošnje v svoji velikosti, ker je omejen z dveh strani z drugim grmom. Torej ste dobili le eno četrtino celotne možne letine plodov. Poleg tega bo tudi slabo osončen, kar pomeni slabšo zorenje. Po možnosti pa ga boste rezali na meji s sosedom, da ne bo motil košnje in soseda. Torej ste ga oklestili še za par kilogramov plodov.

V našem primeru :  trije grmi = 30kg plodov /        6 grmov = 10kg plodov

Poleg vsega naštetega, pa aronija ni tako gosta in je listopadna, da pozimi od te žive meje ne bo nobene koristi. Če pa jo mislite rezati, da se bo zgostila in da bo zrasla do vam všečne višine in širine, no potem pa ste ustrelili zajca sredi puščave. Z rezom boste odrezali tudi vse cvetove, če pa ni cvetov, pa ni plodov. Amen.

Advertisements

16. Obrezovanje in razdalje

Pomlad je čas, ko se spet navdušeno vržemo v delo in včasih kaj pretirano skrbno naredimo.

Tokrat vam ponovno polagam na srce članek o obrezovanju drevnine. Če nam listje čez sezono prekrije naše grehe, potem nam zima sigurno ne odpušča. Pogled na obžagana drevesa ni preveč privlačen.

 

DSCN33822100863528_f6290c2c6c_o

 

 

 

 

Kako se izogniti tem napakam?

  1. Presoditi moramo sadilne razdalje med izbranimi sadikami. Upoštevamo velikost odrasle rastline.

Ko je rastlina majhna se zdi sadilna razdalja ogromna in se nam zdi, da ne bo nikoli dovolj zaraščeno. Drevnina v povprečju zraste okoli 30cm letno. Dokler ni koreninski sistem dovolj razvit, tudi rastlina ne raste hitro. Pustimo jim čas. Vrt načrtujemo za mnogo let naprej. Vegetacije ne moremo prehiteti in jo prisiliti v nekaj kar ni v njeni naravi.

  1. Upoštevajmo rast debla, širino spodnjih vej, oddaljenost od ceste/pločnika in vpliv korenin na asfaltirano površino.

Največkrat sadimo drevo ali grm preblizu ceste. Seveda, majhna rastlina ne daje občutka, da bo nekoč deblo zraslo do robnika ali celo čez, ne pomislimo, da bodo spodnje veje zrasle v več metrov in bomo primorani rezati, da bo prostor prehoden.

 

30239494-1bd4-4cd1-a660-e7bd85b02e17Še več škode pa povzročijo plitve korenine, ki lahko dvignejo asfalt / tlak oziroma pohodno površino.

3. Kaj želimo z vegetacijo doseči: popolno prekritost pogleda ali želimo občudovati                      vsako posamezno rastlino v njeni popolni obliki.

Rastline se med seboj same zmenijo za prostor. Ni nam jih treba obrezovati. Preplet več različnih barv, tekstur, oblik, mogoče tudi cvetov nam ponuja še posebej pester pogled in zadovoljstvo. Poglejte gozd. Vse je v proporcih, vse je pod kontrolo. Naravno kontrolo. Prepustimo jo tudi svojemu vrtu. Kontrolo nad njim ste že imeli, ko ste izbrali rastline in jih posadili na svoje mesto.

Predvsem vas pa nagovarjam, da ne režete vrhov iglavcem. Njihova rast ni podobna listavcem. Imajo en vrh, zrastejo do svoje polne višine, ne glede na to kaj želimo mi. Če odrežemo vrh ga bodo zgornje veje nadomestile. Potem bomo dobili dva ali več vrhov, ki bodo rasli naprej.3873b6f4-91b3-4669-9805-df7c3adf13f8

Rez listavcev ne bo pomagal, ker bo namesto ene veje zraslo na vsaki odrezani veji mnooogo vejic. Torej bo samo še bolj gost in prav toliko velik, kot bi bil brez obrezovanja.

00b6a32f-61ab-44fe-beb1-e9894c6f76eb

Če že obrezujete, potem samo redčite krošnje. Pa še enkrat poudarim. Rastline same vedo, kaj je za njih dobro, pustimo jih da tako tudi živijo. Pomlajujemo lahko grmičevje, ki bo pognalo mlade veje iz korenin. In  najlepši grm je tisti, ki raste brez rezi .

Želim vam obilo užitkov na vrtu, takšnem, kot sam zraste 🙂

9. drevo, drevesa, drevored

Vrta brez dreves si sploh ne zamišljamo. Ne vemo kakšnega bi imeli, vemo pa da bi. Mogoče celo več kot enega. Všeč nam tisti, ki smo ga videli na morju, pa pri sestrični na vrtu ali v Parizu v enem od parkov… Seveda ne vemo imena, kaj šele kakšne pogoje rabi za rast. Glavno, da nam je všeč in ga na vsak način želimo imeti na svojem vrtu.

Potem pa drevo raste in zraste v orjaka. Velikokrat  niti ne zraste do konca, ko ugotovimo, da naša odločitev ni bila najboljša. Ker je naše mišljenje še iz časov, ko so naši starši na vsak način porezali in obrezali vse živo kar je raslo na vrtu, bomo tako naredili tudi mi. In iz svojih dreves naredili bogsenasusmili eno samo veliko polomijo.

Kaj dobimo? Smreki smo odrezali vrh, češ, da ne bo višja. Pa nas smreka ukane in naredi dva nadomestna vrha, ki veselo rasteta naprej, mi imamo pa hecno smreko. Mi obračamo, narava obrne na svoj pretkan način. Največkrat vidimo obrezane breze. Ko zrastejo nove veje iz tistih smešnih štrcljev je poleti res videti pomlajena. Kaj pa pozimi? Pozimi pa ne sedimo na vrtu in ne gledamo svojih napak..??????????

Preden se odločite za sajenje, se dobro pozanimajte o višini, širini, talnih zahtevah rastline. Potem pa jo pustite tam, da zraste v vsej svoji mogočnosti ali skromnosti. Uživajte v njeni naravni obliki kakršno ji je narava določila. Vsaka rastlina ima svoj način rasti z nekim namenom in ta namen je njej v prid, ona že ve zakaj, mi nismo pristojni, da jo mučimo z oblikami, ki niso njen naravni način rasti.

http://www.drevored.si/na-prezi/strokovno-mnenje-o-obglavljanju-dreves/#comments