Category Archives: Pesek

15. Skalnjak

Nekih 25 let nazaj je postal skalnjak modni hit vsakega vrta. Takrat sem spoznala nekaj slabosti in zahtev, ki jih skalnjak za prijeten izgled potrebuje.  Tiste čase nismo imeli na voljo toliko trajnic kot sedaj. Na žalost se je takrat tudi uveljavljala zamisel, da je na vrtu lahko le tujerodna vegetacija. Zakaj bi sadil na vrt nekaj kar raste v gozdu ali travniku. Res neumno, mar ne.

Če podrobno pogledamo kaj skalnjak sploh predstavlja…to naj bi bilo posnemanje narave, tiste narave, ki jo vidimo navadno v hribih oziroma visokogorju. Torej si želimo prenesti malodane Triglav pred lastni prag.  V skalah in med njimi se v naravi navadno nabere drobec prsti, katero rastline hitro izkoristijo za svoj prostorček pod nebom. Seveda so te rastline vajene skromnosti, na voljo imajo le drobec zemlje, posledično manj hranil in vode. Zastopanost cvetočih blazin cvetja ni bogata, saj nimajo dobrih pogojev za bujno rast. Na senčnih predelih bo več mahu, kakšna nežna praprot, ob skali pa manjši borovec, ki se vztrajno upira mrzlim zimskim vetrovom…narava-naredi-najlepsi-skalnjak

Pa poglejmo kaj iz naših skalnjakov res nastane… kup kamenja, ki je povrhu vsega premajhno, ker ga v dveh letih vegetacija preraste in od vseh teh »skal« ni opaziti niti kamenja. Sadimo rastline, ki niso niti približno visokogorskega izvora. Vanj natrpamo mnogo različnih cvetočih blazinastih trajnic, pacipres, japonskih javorjev in mnogo drugih. Že s pisano paleto cvetov razvrednotimo bistvo bistva- skale. Grmičevje in drevesa so proporcionalno prevelika, kar je še drugo razvrednotenje skale. Ali pa s pretirano preraščenostjo popolnoma prekrijemo skalo. In zakaj smo že v prvi vrsti delali skalnjak?skalnjak31

Ko delamo skalnjak, naj upraviči svoje ime.

13. Voda na vrtu

Pa ne samo tista iz pipe…čeprav se lahko ustavimo najprej pri tej. Večina nas ima vodo nekje zunaj hiše. Po navadi je to navadna brezoblična pipa in okoli nje namotana neskončno dolga cev, ki se nam itak vedno zavozla ob najmanj primernem času.IMG_8774_bled_blejski_grad_vodnjak_big

Kaj pa če bi za spremembo to navadno pipo spremenili v ličen vodnjak. Cev in pipa sta skriti za ogrodje, morda celo pokriti s streho.. Pozimi preprosto čez položimo lesen pokrov in do spomladi nimamo nikakršnih skrbi.

Pa poglejmo še vodo, ki zahteva malce več tehničnega predznanja in presneto dobrega razmisleka. Seveda govorim o ribniku, pa naj bo le mali bazenček s kakim lokvanjem ali pa konkreten ribnik, kjer se morda lahko celo zaplava v njem. Na internetnih straneh boste našli milijon nasvetov in načrtov. Pa ne mislite, da ste takrat, ko ste predelali vso literaturo že zmagali… vprašajte nekoga, ki ima ribnik že dlje časa kaj vse vas čaka še potem. Vprašajte in poglejte še na tole stran. Lahko iz lastnih izkušenj rečem, da je to naravnost božansko.

https://www.facebook.com/Ribniki

http://ribniki.si

Okolico ribnika uredite tako, da se bo dopolnjevala z ostalim vrtom. Nikar ne naredite sredi trate eno luknjo in okoli zasadite same eksotične rastline, ki močno izstopajo od ostalega okolja. Združite jih v mešanico tujerodnih in domačih rastlin. Predvsem pa naj bodo rastline primerne za vodo in obvodni pas.  Vse skupaj kombinirajte s kamenjem, z vejami, z vse mogočim materialom,  ki ste ga nabrali v bližnjem potoku, gozdu ali travniku.

Prostor za ribnik naj bo prav tako skrbno izbran- tam, kjer se boste največ zadrževali. Naj ne bo samo predmet občasnega obiska ali opazovanja od daleč. Ob vodi se počutimo bolj umirjeno. Opazujemo ptice, metulje, žabice in ne boste verjeli kaj vse se prav kmalu naseli v bližino. Biodiverziteta je tista, ki zagotavlja uspešen in naraven proces v in ob vodi, zato ga ne skušajmo narediti sterilnega. Opazujte in posnemajte naravo. Ona je naša najboljša učiteljica .

DSCN3192

 

12. Kje so tiste stezice..

Je že tako, da vrta ne moremo opazovati samo s terase. Ko si začrtamo osnovne dejavnosti na vrtu, bomo tudi vedeli kje bomo hodili, katere dele več uporabljali, kateri pa lahko ostanejo dokaj nedostopni. Potem pa si postavimo vprašanje kakšne bodo te naše poti.

V vseh primerih bo potrebna primerno urejena podlaga. Utrjen teren, da se ne bo pot udirala, prepusten za vodo, da ne bomo čmokali in prišli nazaj bolj blatni kot čisti. Ali bomo pot uporabljali tudi pozimi, kar pomeni, da nam kidanje ne uide. V primeru peščene podlage se bo veliko peska s kidanjem zmetalo na travo. Pesek se tudi rad prime na čevlje in ga prinesemo v hišo. Čeprav romantično škriplje pod nogami, ni tako zelo praktičen.

1173879_573657139342613_651753704_n

Tlakovana površina nam nudi neomejeno število izvedb. Od enostavnih tlakovcev do umetniško izdelanih poti. Vse pa se morajo skladati z zasnovo vrta in izgledom hiške. Ob super moderni arhitekturi ne bomo izbrali baročno načičkane poti in obratno.

Enako velja tudi za dovozno pot do hiše, garaže, pomožnih objektov. Izdelajmo približno podobno, če že ne enako. Naj bo neka celostna podoba vrta povezana s potjo. Da obiskovalci ne bodo imeli občutka, da so vsakih nekaj metrov pri drugem sosedu  🙂1664_10151591711646983_1586134947_n

4. Osnova za rast..

Tekstura_tal..Je vsekakor sestava prsti. Najboljša je ilovnata do meljasto ilovnata prst. Pod imenom ilovica vedno napačno mislimo na trdo zbito zemljo. Taki rečemo glinasta zemlja. Za rast kulturnih rastlin so najprimernejša srednje težka tla z meljasto ilovnatimi in ilovnatimi horizonti, v katerih so vse tri teksturne frakcije talnih delcev (pesek, melj in glina) približno enako zastopane.

Kako lahko sami ugotovimo kakšne sestave je zemlja in ali je zadosti bogata s humusom na prve oči in otip. Zemljo pomeljemo med prsti. Če čutimo grobo zrnato sestavo, ki se ne lepi, se pa delno oblikuje, smo zmagali. To bo meljasta- ilovnato meljasta zemlja. Če se lepi, in je na otip gladka, je ilovnato glinasta zemlja. Če ostane zbit svaljek, vsebuje velik del gline. Če svaljek razpade in je čutiti večje delce peska, se že nagiba k peščeni zemlji. Odstotek humusa je viden po temni barvi zgornje plasti zemlje. Humus se najbolje veže z ilovico in ji daje ugodno strukturo za rast rastlin.

Ne bom vam flacala kemijskih formul in skrivnosti flore in favne, ki jo vidimo le pod mikroskopom, ker boste zgubili voljo do vrtičkanja še predno kupite vrtnarsko lopatko. Zgolj v vednost, da se lažje orientirate pri vseh nadaljnih vprašanjih, ki vam jih bom zastavila.

3. Odločitev je padla…

Presedali ste se po parceli, zganjali sosedom nerazumljive rituale, začutili kje je ugoden prostor kjer ste se počutili naravnost čudovito. To je to, prostor kjer boste sedeli, počivali, prostor kjer se bodo vaše baterije polnile po napornem dnevu. Vaši odločitvi je pritrdila mama, pokimal tudi ata. Naslednji korak iskanje prostora za igro, zelenjavni vrt, sadni vrt, parkirni prostor…oh, koliko vsega na kar v prvem planu niti ne pomislimo.

Da ne bomo naredili večjih planov kot jih parcela lahko prenese, temeljito razmislimo kaj pravzaprav želimo. Ali bomo imeli na vrtu solate le za sproti, ali bomo delali ozimnico. Bomo kuhali tudi marmelado iz sezonskega sadja? Koliko otrok imamo, kakšne starosti so, kaj potrebujejo za igro, ali jih bomo poslali kar k sosedom, ker imajo čisto nov trampolin. Koliko avtomobilov bo pri hiši, še dodatni prostor za obiske, mogoče bo hči kmalu pripeljala fanta domov.

Preden oblikujete odločitve pretehtajte tudi koliko časa boste posvetili vrtu. Samo najnujnejša opravila, ali komaj čakate, da boste noč in dan brskali po njem. Če imate že vse naštudirano, potem še dobro poglejte kakšne sestave je prst. Od tega je odvisno kako bo vegetacija rasla. Želite točno določene rastline, pa jim ph zemlje ne ustreza, ali boste vegetacijo prilagajali zemlji…

Že za začetek sem vam napolnila glavo za vsaj dva meseca razmišljanja…ko premislite se vrnem 🙂

1. MOJA RAST IN STRAST

Moje znanje se ni začelo šele s šolanjem. Proces učenja traja od malega. Opazovanje rastlin, njihove rasti, oblike, časa cvetenja, umiranja.. spoznavanje človekovih posegov v njihov naravni proces… Vse to mi je dalo vpogled v ustroj narave, medsebojne simbioze, predvsem pa na vpliv narave na človeka.

Človek je bitje narave in je z njo tesno povezan. Skozi evolucijo si jo je podredil in oblikoval v svojo korist. Težnje po napredku in obilju so izoblikovale generacije, ki se niso znale več povezati z naravo. Zato doživljamo stresne situacije, ki zdravstveno in emocionalno vplivajo na nas. Opazovanje vegetacije, vode in drugih elementov narave pa deluje sproščujoče, saj je življenje z naravo  zapisano v našem spominu.

Moja kariera je torej sestavljena iz lastnih izkušenj. Učila sem se iz svojih napak, ki sem jih povzročila svojemu vrtu, ker sem sledila splošnemu mnenju o oblikovanju vrta. Ko sem prepustila vrt naravnemu procesu, je le-ta začel dobivati pravo obliko, predvsem pa prijetno vzdušje, ki ga občuti vsak obiskovalec.

10419470_299398903556721_8599631282520438292_n

Moj stil oblikovanja vrtov in širše okolice teži na vzpostavljanju povezave človek-narava, na temelju naravnih procesov, brez večjih človekovih poseganj. Iščem ponovno vzpostavitev odpiranja naših čutil z naravo. Predvsem pa dajem prednost lokalni vegetaciji, ki se lahko lepo poveže z okrasnimi, uvoženimi rastlinami.