Category Archives: rastline

22. ZELO PREPROSTO

Svet je v bistvu zelo enostaven, če ga znamo pogledati z neobremenjenimi mislimi in skozi preproste oči. Ne želim vam soliti pameti, vsak jo ima čez glavo zadosti, hočem vam le pokazati bližnjico do razumevanja vsega okoli nas. Moja služba je namreč povezana z razumevanjem rastlin. Preko njih in seveda dobre učiteljice človeških značajev, sem se naučila videti ozadje delovanja kar je živega na svetu. Žal še vedno ne razumem matematičnih formul, malce bolje pa razumem govorico rastlin.
Pravzaprav niso ne živali, ne rastline dosti drugačne od nas. Imajo svoj način komuniciranja, ki ga mi znamo spregledati, one pa nas zelo dobro razumejo in čutijo. Mi smo žal utišali svojo intuicijo. Imamo se za pametne, pa smo le naučeni po vsiljenem sistemu. Če poznaš formulo, dobiš rezultat. Ne!! Ne potrebujete nobene formule, pač pa globok in iskren pogled vase. Priznajte si napake, poiščite razlog in našli boste odgovor. Ne bomo se šli psihoanalize, hočem vam samo odpreti pot do komuniciranja. Najsi bo to z ljudmi, živalmi ali rastlinami. Veste, z rastlinami se manjkrat skregamo kot z ljudmi. Je tako?
Včasih rečejo: »Ta pa zna z ljudmi«. Ne razume pa živali ali rastlin. V bistvu pa vsi delujemo na enak način. Pomislite, če vam je vroče, greste po hladno pivo in v senco ležat. Solata tega ne more… sem povedala dovolj?
Ni formule po kateri lahko vzgajate rastlino. Vsaka se deloma prilagodi rastnim razmeram. Ene bolj ene manj, kot mi. Seveda ne morete poznati vseh zahtev posamezne rastline. Tudi jaz jih ne, jih je čisto preveč na tem svetu. Lahko pa predvidevate. Rastlina z mesnatimi listi ne potrebuje veliko zalivanja, ker ima rezervo v listih. Dlakavi listi so pokazatelj velike adaptacije rastline na vročino, mraz in ekstremne sušne razmere. Nima smisla vse naštevati, ker bo spis dolg več kilometrov. Hočem povedati, da ima vsak zakaj svoj zato. Le prisluhnete mu. Rastline poenačite s seboj, pa jih boste bolje razumeli. Lačne so, žejne so, želijo si miru ali družbe. Ne marajo pretiravanja s hranili, ne marajo prevelike konkurence, zadovoljne so z njim primerno odmerjenim prostorom. Prav tako kot vi.
Priporočam v branje:
Peter Wohlleben, Skrivno življenje dreves
Skrivno življenje živali

…da ti sapo vzame 🙂

Advertisements

21. Kdaj, kje, kako

Večkrat me vprašajo kdaj je najboljši čas za načrtovanje vrta. Takrat, ko začutite, da so na vrtu potrebne spremembe. Mogoče so rastline že v slabem stanju ali so zrasle preko vam želenih okvirov ali pa želite spremeniti stil. Včasih je dovolj, da zamenjate le nekaj trajnic, pa bo učinek že velik. V drugih bolj konkretnih primerih, ko želite spremeniti celotno podobo pa si je treba vzeti čas in temeljito premisliti nadaljnje ukrepe. Kakšen stil zasaditve vam je všeč. Ali bo ta ustrezal okolju kjer živite in se ujemal s stilom vaše hiše. Boste pustili naravno rast ali boste obrezovali v geometrijske oblike.
Opazujte vrt skozi vse leto. Prvi premislek velja višini, širini ter obliki rastlin. Prepričajte se o pravilni izbiri tudi najmanjše rastline. Na voljo jih je ogromno, tako drevnine kot trajnic. Poiščite sebi najustreznejšo, da vam ne bo kasneje žal. Ko drevo enkrat zraste, za kar potrebuje več let je škoda, da ga odstranite, ker ne ustreza vašim pričakovanjem. Današnje možnosti informiranja so res velike. Preglejte več spletnih strani in primerjajte podatke. Za merodajno informacijo vzemite neko srednjo vrednost. Prepričajte se o toleranci na mraz, onesnaženost ozračja in tal. Upoštevajte tudi sestavo zemlje in njeno založenost s hranili. Če želite rastlino, ki ji vaše okolje ne ustreza ji boste morali zagotoviti optimalne pogoje. Prav te karakteristike pogojujejo katere rastline bodo uspevale v skupnosti, kateri pa okolje ne bo ustrezalo pod nobenim pogojem. Nadmorska višina in mikroklimatski pogoji so prav tako odločilni dejavniki na hitrost rasti in končno velikost.
Rastline zacvetijo v različnih časovnih obdobjih in cvetijo različno dolgo. Drevnina se olista ena prej druga kasneje. Temno zelene rastline nudijo odlično ozadje in kontrast svetlejšim in pisanim rastlinam naj bodo to grmovnice ali trajnice. Opazujte kako se drevnina po času cvetenja in po barvah menjajo in dopolnjujejo s trajnicami in enoletnicami. Vedno zelene rastline so v naših vrtovih manjkrat zastopane, pa prav te doprinesejo vrtu poseben čar čez celo leto. Nudijo zavetje ostalim rastlinam in živalim, nas pa ščitijo pred neželenimi pogledi. Jeseni se drevnina odene v živo pisane barve. Nekatere nas razveselijo tudi z dekorativnimi ali užitnimi plodovi. Le teh so vesele predvsem ptice, mi pa jih z veseljem opazujemo. Zima pokaže bistvo in golo resnico. Različno oblikovane in pisane veje v kombinaciji s trajnicami in travami v mrzlih jutrih pričarajo novo plat vašega vrta, ki je lahko prav tako privlačen kot spomladi v polnem cvetenju.
Vsaka malenkost doprinese podobi vrta. Če imate dobro začrtan plan, ga lahko počasi dopolnjujete v končno podobo. Vsekakor bo izgled drugačen, kot če rastlino naključno kupite po trenutnem navdihu, ker vam je preprosto všeč, potem pa se zatakne kam jo umestiti.
Rastline potrebujejo nekaj časa, da se ukoreninijo in prilagodijo prostoru ter svojim sosedam. Ko enkrat zaživijo v simbiozi jih je najbolje pustiti tam kjer so.
Težko je dajati splošne napotke, kaj in kam posaditi, ker mora vrt zadovoljevati potrebe vsakega posameznika. Nič bat, kar vprašat skofic.suzana2@gmail.com Vse povem 🙂
https://plus.google.com/collection/UuzmLF

20. NOVI ČASI

Seveda so novi časi. In to pomeni tudi novo razmišljanje, nove ideje, več novosti na trgu in dostopnejše možnosti pri urejanju vrtov.  Mnogi imamo vrt še iz časov naših staršev. To je velik izziv. Imaš možnost izruvati vse in začeti na novo ali potegniti iz starega kar se najboljše da. Spodaj vam bom opisala primer, kako iz sedanje ureditve po starem načelu zasaditve z najmanjšim možnim posegom dobiti najboljši rezultat.

  1. Problem: zasaditev sadnih dreves je pregosta. Sadno drevje potrebuje prostor, da se krošnja lepo oblikuje, tako sadeži dobijo dovolj prostora in sonca za dozorevanje.

Rešitev: Kot že v prejšnjem sestavku, še enkrat poudarjam: če sadite pregosto, bo pridelek na treh rastlinah enak kot, če bi posadili eno rastlino, ki bo imela prostor, da se razbohoti.

  1. Problem: sajenje trajnic, enoletnic, grmovnic na posamezne »kupčke«, prostor naredijo optično manjši, razmetan, poleg tega pa imate veliko dela s košnjo okrog teh otočkov.

Rešitev: Sadite v skupine. Uredite večjo gredo in nanjo posadite rastline, ki bodo cvetele v različnem časovnem obdobju, da bo greda vedno zanimiva. Košnja je enostavna, rastline imajo več miru, saj jih ne drezate vsakih štirinajst dni s kosilnico in včasih po nesreči tudi kaj odkosite.

  1. Problem: postavitev pomožnih objektov. V tem primeru mala utica in garaža. Garaža je postavljena na najbolj odmaknjen del vrta, kjer bi lahko mirno uživali v senci drevesa in občudovali svoj vrt.

Rešitev: garažo prestavimo na prednji del vrta. Tako zakrijemo pogled s ceste na zelenjavni vrt in dobimo večjo površino namenjeno prebivanju prostega časa na dvorišču.

za povečavo kliknite na sliko

Tu so opisane le glavne smeri sprememb, ki razen prestavitve garaže ne predstavljajo večjih tehničnih problemov. Na slikah lahko sami presodite kako vrt zgleda v obstoječem stanju in kako bi bilo po spremembi. Na tlorisu pa lahko vidite koliko prostora pridobite na vrtu, kako zgleda kaotična zasaditev vse povprek in kako so organizirane grede.

19. ŽIVA MEJA IZ JAGODIČEVJA

  1. ŽIVA MEJA IZ JAGODIČEVJA

V modo je prišla živa meja iz raznega jagodičevja. Če smo bolj natančni je to ta trenutek aronija. Ok, se strinjam. Če že delamo živo mejo, naj bo kaj od nje. Aronija je lep grm, plodovi so zelo uporabni in zdravi. Menda celo listi vsebujejo zdravilne učinkovine. Teh osebno še nisem preizkusila. Mogoče pa kdaj drugič.

Problem nastane v razdalji sajenja. Kot že nekaj člankov nazaj stalno in venomer poudarjam, bodite pozorni na končno velikost rastline in na razdaljo sajenja. Če želite imeti zgolj živo mejo, ki bo preprečevala pogled na parcelo, potem si posadite liguster ali kaj podobnega. Če pa želite imeti plodove, potem si posadite en sam grm in tistemu dajte dovolj prostora.

Da boste lažje razumeli vam še grafično predstavim o čem govorim…

 

 

Ko posadite grm preblizu drugemu, ne razvije krošnje v svoji velikosti, ker je omejen z dveh strani z drugim grmom. Torej ste dobili le eno četrtino celotne možne letine plodov. Poleg tega bo tudi slabo osončen, kar pomeni slabšo zorenje. Po možnosti pa ga boste rezali na meji s sosedom, da ne bo motil košnje in soseda. Torej ste ga oklestili še za par kilogramov plodov.

V našem primeru :  trije grmi = 30kg plodov /        6 grmov = 10kg plodov

Poleg vsega naštetega, pa aronija ni tako gosta in je listopadna, da pozimi od te žive meje ne bo nobene koristi. Če pa jo mislite rezati, da se bo zgostila in da bo zrasla do vam všečne višine in širine, no potem pa ste ustrelili zajca sredi puščave. Z rezom boste odrezali tudi vse cvetove, če pa ni cvetov, pa ni plodov. Amen.

17. korita, lončki vsepovsod

korita_za_roze_2_bigVidimo jih na privatnih vrtovih in še več na javnih površinah. Nimam nič proti, da ne bo pomote. Zelo lepo je, ko z njimi razbijemo monotonost betona in asfalta.
Pozitivni učinek: kadar nimamo zelenih površin, si s koriti ali lončki pričaramo majhen delček narave ali vrta. Kadar želimo ločiti prostor na dve površini ali zakriti direktni pogled. Kadar želimo ustaviti tekoči in mirujoči promet.
S tem se vsi strinjamo. Kakor tudi z dejstvom, da morajo biti ta korita stalno vzdrževana.

Negativni učinek: ko postavimo korita zraven zelene površine, kamor bi čisto lahko zasadili rože, grmovnice. Le te bi seveda tudi lepše rasle na večji površini. Še večji absurd pa je postaviti betonsko korito na zelenico. Zaradi mehke podlage se bo korito posedalo, pa še travo bo težje vzdrževati.

Tokrat ne bom zgubljala besed, dodam nekaj slikovnega materiala, da sami presodite.

18626758

2014-06-18T154329Z_1381370722_GM1EA6I1T4001_RTRMADP_3_KOSOVO-BRIDGE

16. Obrezovanje in razdalje

Pomlad je čas, ko se spet navdušeno vržemo v delo in včasih kaj pretirano skrbno naredimo.

Tokrat vam ponovno polagam na srce članek o obrezovanju drevnine. Če nam listje čez sezono prekrije naše grehe, potem nam zima sigurno ne odpušča. Pogled na obžagana drevesa ni preveč privlačen.

 

DSCN33822100863528_f6290c2c6c_o

 

 

 

 

Kako se izogniti tem napakam?

  1. Presoditi moramo sadilne razdalje med izbranimi sadikami. Upoštevamo velikost odrasle rastline.

Ko je rastlina majhna se zdi sadilna razdalja ogromna in se nam zdi, da ne bo nikoli dovolj zaraščeno. Drevnina v povprečju zraste okoli 30cm letno. Dokler ni koreninski sistem dovolj razvit, tudi rastlina ne raste hitro. Pustimo jim čas. Vrt načrtujemo za mnogo let naprej. Vegetacije ne moremo prehiteti in jo prisiliti v nekaj kar ni v njeni naravi.

  1. Upoštevajmo rast debla, širino spodnjih vej, oddaljenost od ceste/pločnika in vpliv korenin na asfaltirano površino.

Največkrat sadimo drevo ali grm preblizu ceste. Seveda, majhna rastlina ne daje občutka, da bo nekoč deblo zraslo do robnika ali celo čez, ne pomislimo, da bodo spodnje veje zrasle v več metrov in bomo primorani rezati, da bo prostor prehoden.

 

30239494-1bd4-4cd1-a660-e7bd85b02e17Še več škode pa povzročijo plitve korenine, ki lahko dvignejo asfalt / tlak oziroma pohodno površino.

3. Kaj želimo z vegetacijo doseči: popolno prekritost pogleda ali želimo občudovati                      vsako posamezno rastlino v njeni popolni obliki.

Rastline se med seboj same zmenijo za prostor. Ni nam jih treba obrezovati. Preplet več različnih barv, tekstur, oblik, mogoče tudi cvetov nam ponuja še posebej pester pogled in zadovoljstvo. Poglejte gozd. Vse je v proporcih, vse je pod kontrolo. Naravno kontrolo. Prepustimo jo tudi svojemu vrtu. Kontrolo nad njim ste že imeli, ko ste izbrali rastline in jih posadili na svoje mesto.

Predvsem vas pa nagovarjam, da ne režete vrhov iglavcem. Njihova rast ni podobna listavcem. Imajo en vrh, zrastejo do svoje polne višine, ne glede na to kaj želimo mi. Če odrežemo vrh ga bodo zgornje veje nadomestile. Potem bomo dobili dva ali več vrhov, ki bodo rasli naprej.3873b6f4-91b3-4669-9805-df7c3adf13f8

Rez listavcev ne bo pomagal, ker bo namesto ene veje zraslo na vsaki odrezani veji mnooogo vejic. Torej bo samo še bolj gost in prav toliko velik, kot bi bil brez obrezovanja.

00b6a32f-61ab-44fe-beb1-e9894c6f76eb

Če že obrezujete, potem samo redčite krošnje. Pa še enkrat poudarim. Rastline same vedo, kaj je za njih dobro, pustimo jih da tako tudi živijo. Pomlajujemo lahko grmičevje, ki bo pognalo mlade veje iz korenin. In  najlepši grm je tisti, ki raste brez rezi .

Želim vam obilo užitkov na vrtu, takšnem, kot sam zraste 🙂

15. Skalnjak

Nekih 25 let nazaj je postal skalnjak modni hit vsakega vrta. Takrat sem spoznala nekaj slabosti in zahtev, ki jih skalnjak za prijeten izgled potrebuje.  Tiste čase nismo imeli na voljo toliko trajnic kot sedaj. Na žalost se je takrat tudi uveljavljala zamisel, da je na vrtu lahko le tujerodna vegetacija. Zakaj bi sadil na vrt nekaj kar raste v gozdu ali travniku. Res neumno, mar ne.

Če podrobno pogledamo kaj skalnjak sploh predstavlja…to naj bi bilo posnemanje narave, tiste narave, ki jo vidimo navadno v hribih oziroma visokogorju. Torej si želimo prenesti malodane Triglav pred lastni prag.  V skalah in med njimi se v naravi navadno nabere drobec prsti, katero rastline hitro izkoristijo za svoj prostorček pod nebom. Seveda so te rastline vajene skromnosti, na voljo imajo le drobec zemlje, posledično manj hranil in vode. Zastopanost cvetočih blazin cvetja ni bogata, saj nimajo dobrih pogojev za bujno rast. Na senčnih predelih bo več mahu, kakšna nežna praprot, ob skali pa manjši borovec, ki se vztrajno upira mrzlim zimskim vetrovom…narava-naredi-najlepsi-skalnjak

Pa poglejmo kaj iz naših skalnjakov res nastane… kup kamenja, ki je povrhu vsega premajhno, ker ga v dveh letih vegetacija preraste in od vseh teh »skal« ni opaziti niti kamenja. Sadimo rastline, ki niso niti približno visokogorskega izvora. Vanj natrpamo mnogo različnih cvetočih blazinastih trajnic, pacipres, japonskih javorjev in mnogo drugih. Že s pisano paleto cvetov razvrednotimo bistvo bistva- skale. Grmičevje in drevesa so proporcionalno prevelika, kar je še drugo razvrednotenje skale. Ali pa s pretirano preraščenostjo popolnoma prekrijemo skalo. In zakaj smo že v prvi vrsti delali skalnjak?skalnjak31

Ko delamo skalnjak, naj upraviči svoje ime.

14. RAZUMETI RASTLINE

V želji, da nam bodo rastline, naj si bodo balkonske, vrtne cvetlice, grmovnice, drevesa ali zelenjava dobro uspevale in bogato obrodile, se poslužujemo različnih informacij, ki jih je moč dobiti v  strokovni literaturi, na internetu ali poslušamo sosedove izkušnje  itd. Potem želimo, da se rastlina drži točno zapisanih pravil, da bo zrasla prav tako, kot smo videli na sliki, kot je pri sosedu…

NAJ  VAM  SVETUJEM  LE  ENO … ZAČUTITE  RASTLINO.

Tako kot mi potrebujemo hrano, vodo in topel dom, potrebuje rastlina za optimalno rast enake pogoje. S hranili ne pretiravamo, ker tako kot se zredimo mi in imamo potem zdravstvene težave, lahko oslabimo rast rastline. Tudi v primeru slabe založenosti s hranili in vodo, rastlina ne bo uspevala, kot tudi mi ne moremo delovati lačni in žejni.

Ne hitite k strokovnjakom s prvim rumenim listkom, ki ste ga našli in sklepali, da je nekaj narobe. Tudi zase ne gremo ob vsakem prehladu v lekarno. Pustimo rastlini, da z odvrženim listom odvrže tudi škodljive snovi v sebi. Predvsem pa, prve klične liste rastlina slej kot prej odvrže, saj je njihova naloga varstva mlade rastline tako opravljena.

Ko rastline posadimo, ne pretiravajte z okopavanjem, premeščanjem in stalnim vznemirjanjem rastline. Vsak poseg okoli nje je zanjo stres in jo ohromite za nekaj časa. Tudi mi imamo radi pri svojem delu mir in ustaljene navade.

Predvsem pa nikoli in nikdar ne sodite rastline, češ, da je slabotna, ne bo zrasla, ne bo rodila, slabo zgleda. Kdo sodi naše otroke, ki se rodijo, kakšni bodo čez nekaj let, v odrasli dobi. Zato ker so majhni jih ne zapustimo, pač pa vzgajamo in negujemo. Tako nam bodo tudi rastline hvaležno vrnile naš trud in zaupanje, da iz njih pa še nekaj bo, čeprav zgledajo na prodajnem mestu v majhnih lončkih prav žalostno in klavrno. Tudi mi se ne počutimo dobro v premajhni obutvi.

Poslušajte sebe in spoznali boste ves svet

13. Voda na vrtu

Pa ne samo tista iz pipe…čeprav se lahko ustavimo najprej pri tej. Večina nas ima vodo nekje zunaj hiše. Po navadi je to navadna brezoblična pipa in okoli nje namotana neskončno dolga cev, ki se nam itak vedno zavozla ob najmanj primernem času.IMG_8774_bled_blejski_grad_vodnjak_big

Kaj pa če bi za spremembo to navadno pipo spremenili v ličen vodnjak. Cev in pipa sta skriti za ogrodje, morda celo pokriti s streho.. Pozimi preprosto čez položimo lesen pokrov in do spomladi nimamo nikakršnih skrbi.

Pa poglejmo še vodo, ki zahteva malce več tehničnega predznanja in presneto dobrega razmisleka. Seveda govorim o ribniku, pa naj bo le mali bazenček s kakim lokvanjem ali pa konkreten ribnik, kjer se morda lahko celo zaplava v njem. Na internetnih straneh boste našli milijon nasvetov in načrtov. Pa ne mislite, da ste takrat, ko ste predelali vso literaturo že zmagali… vprašajte nekoga, ki ima ribnik že dlje časa kaj vse vas čaka še potem. Vprašajte in poglejte še na tole stran. Lahko iz lastnih izkušenj rečem, da je to naravnost božansko.

https://www.facebook.com/Ribniki

http://ribniki.si

Okolico ribnika uredite tako, da se bo dopolnjevala z ostalim vrtom. Nikar ne naredite sredi trate eno luknjo in okoli zasadite same eksotične rastline, ki močno izstopajo od ostalega okolja. Združite jih v mešanico tujerodnih in domačih rastlin. Predvsem pa naj bodo rastline primerne za vodo in obvodni pas.  Vse skupaj kombinirajte s kamenjem, z vejami, z vse mogočim materialom,  ki ste ga nabrali v bližnjem potoku, gozdu ali travniku.

Prostor za ribnik naj bo prav tako skrbno izbran- tam, kjer se boste največ zadrževali. Naj ne bo samo predmet občasnega obiska ali opazovanja od daleč. Ob vodi se počutimo bolj umirjeno. Opazujemo ptice, metulje, žabice in ne boste verjeli kaj vse se prav kmalu naseli v bližino. Biodiverziteta je tista, ki zagotavlja uspešen in naraven proces v in ob vodi, zato ga ne skušajmo narediti sterilnega. Opazujte in posnemajte naravo. Ona je naša najboljša učiteljica .

DSCN3192

 

11. Trajnice ali ne trajnice…to je sedaj vprašanje..

Kdo pa ne želi imeti cvetja 12 mesecev na leto? Žal pri našem podnebju to vedno ne gre, zato pa toliko bolj nestrpno čakamo na »tiste« mesece v letu, ko nas cvetje v polnem razmahu razveseljuje.

Trajnice imajo par odličnih lastnosti. Enkrat investiramo v njih, ali nam jih celo pokloni tašča (take bodo sigurno rasle), so trajne, vsako leto povečajo obseg, nimamo veliko dela z njimi. Imajo pa tudi kako slabšo lastnost. Ne cvetijo celo sezono, vsaj ne enako intenzivno, pač pa le določen čas.967091_3071451802395_1034904890_o

Če želite polno cvetenje od pomladi do pozne jeseni, izberite enoletnice. Seveda je z njimi več dela, ali jih sejete sami in potem presajate, ali pa predstavljajo večji strošek, ko jih kupite. Da dvoletnic sploh ne omenjam, ker z njimi morate imeti pa eno leto potrpljenje, da naslednje leto poplačajo vaše čakanje. Najbolje, da si omislite vsega po malo. Imate nekaj trajnic, ki jih dopolnite z enoletnicami. Le te lahko vsako leto menjate, da se v vrtu dogaja vedno nekaj novega.

Kako pa boste izbrali med trajnicami? Izbirajte glede na višino. Višje bodo seveda zadaj, nižje spredaj. Ali bodo služile kot kulisa vrtu – take so lahko precej visoke, da bodo s svojo višino zaključile prostor. Ali bodo pred grmovjem, kjer bodo s cvetenjem popestrile zeleno ozadje. Mogoče pod drevjem, kjer so lahko vse – male ali velike, hkrati pa boste lažje kosili okoli dreves.

Pomislite na čas cvetenja. Če cvetijo istočasno, potem jih barvno uskladite. Ali pa jih izberete po zaporednem času cvetenja, da je vedno en del zelen, drugi cvetoč. Ko imate že vse zamišljeno, pa jih dopolnite še z enoletnicami, ki bodo barvno poudarile in zaključile vrt v cvetočo celoto.

In še zadnje vprašanje…katere izbrati?                                                                                                    Continue reading 11. Trajnice ali ne trajnice…to je sedaj vprašanje..