Category Archives: razdalje

20. NOVI ČASI

Seveda so novi časi. In to pomeni tudi novo razmišljanje, nove ideje, več novosti na trgu in dostopnejše možnosti pri urejanju vrtov.  Mnogi imamo vrt še iz časov naših staršev. To je velik izziv. Imaš možnost izruvati vse in začeti na novo ali potegniti iz starega kar se najboljše da. Spodaj vam bom opisala primer, kako iz sedanje ureditve po starem načelu zasaditve z najmanjšim možnim posegom dobiti najboljši rezultat.

  1. Problem: zasaditev sadnih dreves je pregosta. Sadno drevje potrebuje prostor, da se krošnja lepo oblikuje, tako sadeži dobijo dovolj prostora in sonca za dozorevanje.

Rešitev: Kot že v prejšnjem sestavku, še enkrat poudarjam: če sadite pregosto, bo pridelek na treh rastlinah enak kot, če bi posadili eno rastlino, ki bo imela prostor, da se razbohoti.

  1. Problem: sajenje trajnic, enoletnic, grmovnic na posamezne »kupčke«, prostor naredijo optično manjši, razmetan, poleg tega pa imate veliko dela s košnjo okrog teh otočkov.

Rešitev: Sadite v skupine. Uredite večjo gredo in nanjo posadite rastline, ki bodo cvetele v različnem časovnem obdobju, da bo greda vedno zanimiva. Košnja je enostavna, rastline imajo več miru, saj jih ne drezate vsakih štirinajst dni s kosilnico in včasih po nesreči tudi kaj odkosite.

  1. Problem: postavitev pomožnih objektov. V tem primeru mala utica in garaža. Garaža je postavljena na najbolj odmaknjen del vrta, kjer bi lahko mirno uživali v senci drevesa in občudovali svoj vrt.

Rešitev: garažo prestavimo na prednji del vrta. Tako zakrijemo pogled s ceste na zelenjavni vrt in dobimo večjo površino namenjeno prebivanju prostega časa na dvorišču.

za povečavo kliknite na sliko

Tu so opisane le glavne smeri sprememb, ki razen prestavitve garaže ne predstavljajo večjih tehničnih problemov. Na slikah lahko sami presodite kako vrt zgleda v obstoječem stanju in kako bi bilo po spremembi. Na tlorisu pa lahko vidite koliko prostora pridobite na vrtu, kako zgleda kaotična zasaditev vse povprek in kako so organizirane grede.

19. ŽIVA MEJA IZ JAGODIČEVJA

  1. ŽIVA MEJA IZ JAGODIČEVJA

V modo je prišla živa meja iz raznega jagodičevja. Če smo bolj natančni je to ta trenutek aronija. Ok, se strinjam. Če že delamo živo mejo, naj bo kaj od nje. Aronija je lep grm, plodovi so zelo uporabni in zdravi. Menda celo listi vsebujejo zdravilne učinkovine. Teh osebno še nisem preizkusila. Mogoče pa kdaj drugič.

Problem nastane v razdalji sajenja. Kot že nekaj člankov nazaj stalno in venomer poudarjam, bodite pozorni na končno velikost rastline in na razdaljo sajenja. Če želite imeti zgolj živo mejo, ki bo preprečevala pogled na parcelo, potem si posadite liguster ali kaj podobnega. Če pa želite imeti plodove, potem si posadite en sam grm in tistemu dajte dovolj prostora.

Da boste lažje razumeli vam še grafično predstavim o čem govorim…

 

 

Ko posadite grm preblizu drugemu, ne razvije krošnje v svoji velikosti, ker je omejen z dveh strani z drugim grmom. Torej ste dobili le eno četrtino celotne možne letine plodov. Poleg tega bo tudi slabo osončen, kar pomeni slabšo zorenje. Po možnosti pa ga boste rezali na meji s sosedom, da ne bo motil košnje in soseda. Torej ste ga oklestili še za par kilogramov plodov.

V našem primeru :  trije grmi = 30kg plodov /        6 grmov = 10kg plodov

Poleg vsega naštetega, pa aronija ni tako gosta in je listopadna, da pozimi od te žive meje ne bo nobene koristi. Če pa jo mislite rezati, da se bo zgostila in da bo zrasla do vam všečne višine in širine, no potem pa ste ustrelili zajca sredi puščave. Z rezom boste odrezali tudi vse cvetove, če pa ni cvetov, pa ni plodov. Amen.

16. Obrezovanje in razdalje

Pomlad je čas, ko se spet navdušeno vržemo v delo in včasih kaj pretirano skrbno naredimo.

Tokrat vam ponovno polagam na srce članek o obrezovanju drevnine. Če nam listje čez sezono prekrije naše grehe, potem nam zima sigurno ne odpušča. Pogled na obžagana drevesa ni preveč privlačen.

 

DSCN33822100863528_f6290c2c6c_o

 

 

 

 

Kako se izogniti tem napakam?

  1. Presoditi moramo sadilne razdalje med izbranimi sadikami. Upoštevamo velikost odrasle rastline.

Ko je rastlina majhna se zdi sadilna razdalja ogromna in se nam zdi, da ne bo nikoli dovolj zaraščeno. Drevnina v povprečju zraste okoli 30cm letno. Dokler ni koreninski sistem dovolj razvit, tudi rastlina ne raste hitro. Pustimo jim čas. Vrt načrtujemo za mnogo let naprej. Vegetacije ne moremo prehiteti in jo prisiliti v nekaj kar ni v njeni naravi.

  1. Upoštevajmo rast debla, širino spodnjih vej, oddaljenost od ceste/pločnika in vpliv korenin na asfaltirano površino.

Največkrat sadimo drevo ali grm preblizu ceste. Seveda, majhna rastlina ne daje občutka, da bo nekoč deblo zraslo do robnika ali celo čez, ne pomislimo, da bodo spodnje veje zrasle v več metrov in bomo primorani rezati, da bo prostor prehoden.

 

30239494-1bd4-4cd1-a660-e7bd85b02e17Še več škode pa povzročijo plitve korenine, ki lahko dvignejo asfalt / tlak oziroma pohodno površino.

3. Kaj želimo z vegetacijo doseči: popolno prekritost pogleda ali želimo občudovati                      vsako posamezno rastlino v njeni popolni obliki.

Rastline se med seboj same zmenijo za prostor. Ni nam jih treba obrezovati. Preplet več različnih barv, tekstur, oblik, mogoče tudi cvetov nam ponuja še posebej pester pogled in zadovoljstvo. Poglejte gozd. Vse je v proporcih, vse je pod kontrolo. Naravno kontrolo. Prepustimo jo tudi svojemu vrtu. Kontrolo nad njim ste že imeli, ko ste izbrali rastline in jih posadili na svoje mesto.

Predvsem vas pa nagovarjam, da ne režete vrhov iglavcem. Njihova rast ni podobna listavcem. Imajo en vrh, zrastejo do svoje polne višine, ne glede na to kaj želimo mi. Če odrežemo vrh ga bodo zgornje veje nadomestile. Potem bomo dobili dva ali več vrhov, ki bodo rasli naprej.3873b6f4-91b3-4669-9805-df7c3adf13f8

Rez listavcev ne bo pomagal, ker bo namesto ene veje zraslo na vsaki odrezani veji mnooogo vejic. Torej bo samo še bolj gost in prav toliko velik, kot bi bil brez obrezovanja.

00b6a32f-61ab-44fe-beb1-e9894c6f76eb

Če že obrezujete, potem samo redčite krošnje. Pa še enkrat poudarim. Rastline same vedo, kaj je za njih dobro, pustimo jih da tako tudi živijo. Pomlajujemo lahko grmičevje, ki bo pognalo mlade veje iz korenin. In  najlepši grm je tisti, ki raste brez rezi .

Želim vam obilo užitkov na vrtu, takšnem, kot sam zraste 🙂