Category Archives: Razno

19. ŽIVA MEJA IZ JAGODIČEVJA

  1. ŽIVA MEJA IZ JAGODIČEVJA

V modo je prišla živa meja iz raznega jagodičevja. Če smo bolj natančni je to ta trenutek aronija. Ok, se strinjam. Če že delamo živo mejo, naj bo kaj od nje. Aronija je lep grm, plodovi so zelo uporabni in zdravi. Menda celo listi vsebujejo zdravilne učinkovine. Teh osebno še nisem preizkusila. Mogoče pa kdaj drugič.

Problem nastane v razdalji sajenja. Kot že nekaj člankov nazaj stalno in venomer poudarjam, bodite pozorni na končno velikost rastline in na razdaljo sajenja. Če želite imeti zgolj živo mejo, ki bo preprečevala pogled na parcelo, potem si posadite liguster ali kaj podobnega. Če pa želite imeti plodove, potem si posadite en sam grm in tistemu dajte dovolj prostora.

Da boste lažje razumeli vam še grafično predstavim o čem govorim…

 

 

Ko posadite grm preblizu drugemu, ne razvije krošnje v svoji velikosti, ker je omejen z dveh strani z drugim grmom. Torej ste dobili le eno četrtino celotne možne letine plodov. Poleg tega bo tudi slabo osončen, kar pomeni slabšo zorenje. Po možnosti pa ga boste rezali na meji s sosedom, da ne bo motil košnje in soseda. Torej ste ga oklestili še za par kilogramov plodov.

V našem primeru :  trije grmi = 30kg plodov /        6 grmov = 10kg plodov

Poleg vsega naštetega, pa aronija ni tako gosta in je listopadna, da pozimi od te žive meje ne bo nobene koristi. Če pa jo mislite rezati, da se bo zgostila in da bo zrasla do vam všečne višine in širine, no potem pa ste ustrelili zajca sredi puščave. Z rezom boste odrezali tudi vse cvetove, če pa ni cvetov, pa ni plodov. Amen.

Advertisements

18. Agresivne in invazivne rastline

Saj poznate tisti stalni problem- neko rastlino si blazno želite »gor spravit«, pa ne gre in ne gre. Neko drugo, ki vam jo je soseda dala samo zato, ker jo pač ven meče…no tiste se pa potem tudi vi ne morete znebiti.

V različnih obdobjih prihajajo v modo rastline, ki so takrat novo odkrite, na novo križane in že kako drugače opevane v svetu vrtnarjenja. Včasih je šlo to počasi. Nekdo, ki je imel veze z vrtnarji ali šel v tujino, je prinesel to eksotično sadiko domov in potem so jo gospodinje pridno množile. V današnjih dneh, ko je vse precej bolj medijsko odmevno in dobimo podatke, reklame, hvalnice še preden rastlino sploh vzgojijo 🙂 , pa se povpraševanje po njej naglo poveča in jo želijo imeti na vrtu prav vsi. Tukaj pa se stvari zataknejo. Nič konkretnega ne vemo o njej. Kako se bo obnašala, koliko zraste v eni rastni dobi, kako se razmnožuje…

Ker so sedaj moderne gozdne, travniške, samonikle rastline, jih množično sadimo na vrt. Ni problema, če je ta rastlina avtohtona. Pa še tukaj se kdaj zatakne. Poglejmo na primer čisto lepo in domačo šmarnico. Ona si bo vzela prostora čez in čez in jo bo dovolj tudi tam, kjer nismo planirali, da bo. Potem jih mečemo ven, oziroma odpeljemo v gozd. Ok, domače rastline se med seboj čisto korektno zmenijo do kam seže njihova parcela. Kaj pa pri tujerodnih rastlinah. Kdo ne pozna kanadske zlate roge, japonskega dresnika, orjaškega dežena, nedotike, bambusa, divje vinske trte… na vrtu jih še nekako obvladujemo s košnjo, z rezanjem, v naravi pa tega ni in se mirno razmnožujejo naprej.

Te rastline so ne samo agresivne, pač pa tudi invazivne. Tako kot pri živalih, ki nimajo naravnega sovražnika, tako se tudi rastline z našimi ne znajo zmenit za sebi odmerjen prostor, pa ga vzamejo malce več, kot bi si želeli.

Če se že pogumno odločite za še nepoznano rastlino in potem opazite njeno močno razrast, potem poskrbite, da jo boste uničili dokončno. Posušite, sežgite, nikar pa ne nesite v gozd, kjer bo mirno naprej kradla prostor domačim vrstam.blog

16. Obrezovanje in razdalje

Pomlad je čas, ko se spet navdušeno vržemo v delo in včasih kaj pretirano skrbno naredimo.

Tokrat vam ponovno polagam na srce članek o obrezovanju drevnine. Če nam listje čez sezono prekrije naše grehe, potem nam zima sigurno ne odpušča. Pogled na obžagana drevesa ni preveč privlačen.

 

DSCN33822100863528_f6290c2c6c_o

 

 

 

 

Kako se izogniti tem napakam?

  1. Presoditi moramo sadilne razdalje med izbranimi sadikami. Upoštevamo velikost odrasle rastline.

Ko je rastlina majhna se zdi sadilna razdalja ogromna in se nam zdi, da ne bo nikoli dovolj zaraščeno. Drevnina v povprečju zraste okoli 30cm letno. Dokler ni koreninski sistem dovolj razvit, tudi rastlina ne raste hitro. Pustimo jim čas. Vrt načrtujemo za mnogo let naprej. Vegetacije ne moremo prehiteti in jo prisiliti v nekaj kar ni v njeni naravi.

  1. Upoštevajmo rast debla, širino spodnjih vej, oddaljenost od ceste/pločnika in vpliv korenin na asfaltirano površino.

Največkrat sadimo drevo ali grm preblizu ceste. Seveda, majhna rastlina ne daje občutka, da bo nekoč deblo zraslo do robnika ali celo čez, ne pomislimo, da bodo spodnje veje zrasle v več metrov in bomo primorani rezati, da bo prostor prehoden.

 

30239494-1bd4-4cd1-a660-e7bd85b02e17Še več škode pa povzročijo plitve korenine, ki lahko dvignejo asfalt / tlak oziroma pohodno površino.

3. Kaj želimo z vegetacijo doseči: popolno prekritost pogleda ali želimo občudovati                      vsako posamezno rastlino v njeni popolni obliki.

Rastline se med seboj same zmenijo za prostor. Ni nam jih treba obrezovati. Preplet več različnih barv, tekstur, oblik, mogoče tudi cvetov nam ponuja še posebej pester pogled in zadovoljstvo. Poglejte gozd. Vse je v proporcih, vse je pod kontrolo. Naravno kontrolo. Prepustimo jo tudi svojemu vrtu. Kontrolo nad njim ste že imeli, ko ste izbrali rastline in jih posadili na svoje mesto.

Predvsem vas pa nagovarjam, da ne režete vrhov iglavcem. Njihova rast ni podobna listavcem. Imajo en vrh, zrastejo do svoje polne višine, ne glede na to kaj želimo mi. Če odrežemo vrh ga bodo zgornje veje nadomestile. Potem bomo dobili dva ali več vrhov, ki bodo rasli naprej.3873b6f4-91b3-4669-9805-df7c3adf13f8

Rez listavcev ne bo pomagal, ker bo namesto ene veje zraslo na vsaki odrezani veji mnooogo vejic. Torej bo samo še bolj gost in prav toliko velik, kot bi bil brez obrezovanja.

00b6a32f-61ab-44fe-beb1-e9894c6f76eb

Če že obrezujete, potem samo redčite krošnje. Pa še enkrat poudarim. Rastline same vedo, kaj je za njih dobro, pustimo jih da tako tudi živijo. Pomlajujemo lahko grmičevje, ki bo pognalo mlade veje iz korenin. In  najlepši grm je tisti, ki raste brez rezi .

Želim vam obilo užitkov na vrtu, takšnem, kot sam zraste 🙂

15. Skalnjak

Nekih 25 let nazaj je postal skalnjak modni hit vsakega vrta. Takrat sem spoznala nekaj slabosti in zahtev, ki jih skalnjak za prijeten izgled potrebuje.  Tiste čase nismo imeli na voljo toliko trajnic kot sedaj. Na žalost se je takrat tudi uveljavljala zamisel, da je na vrtu lahko le tujerodna vegetacija. Zakaj bi sadil na vrt nekaj kar raste v gozdu ali travniku. Res neumno, mar ne.

Če podrobno pogledamo kaj skalnjak sploh predstavlja…to naj bi bilo posnemanje narave, tiste narave, ki jo vidimo navadno v hribih oziroma visokogorju. Torej si želimo prenesti malodane Triglav pred lastni prag.  V skalah in med njimi se v naravi navadno nabere drobec prsti, katero rastline hitro izkoristijo za svoj prostorček pod nebom. Seveda so te rastline vajene skromnosti, na voljo imajo le drobec zemlje, posledično manj hranil in vode. Zastopanost cvetočih blazin cvetja ni bogata, saj nimajo dobrih pogojev za bujno rast. Na senčnih predelih bo več mahu, kakšna nežna praprot, ob skali pa manjši borovec, ki se vztrajno upira mrzlim zimskim vetrovom…narava-naredi-najlepsi-skalnjak

Pa poglejmo kaj iz naših skalnjakov res nastane… kup kamenja, ki je povrhu vsega premajhno, ker ga v dveh letih vegetacija preraste in od vseh teh »skal« ni opaziti niti kamenja. Sadimo rastline, ki niso niti približno visokogorskega izvora. Vanj natrpamo mnogo različnih cvetočih blazinastih trajnic, pacipres, japonskih javorjev in mnogo drugih. Že s pisano paleto cvetov razvrednotimo bistvo bistva- skale. Grmičevje in drevesa so proporcionalno prevelika, kar je še drugo razvrednotenje skale. Ali pa s pretirano preraščenostjo popolnoma prekrijemo skalo. In zakaj smo že v prvi vrsti delali skalnjak?skalnjak31

Ko delamo skalnjak, naj upraviči svoje ime.

NUJA ALI RAZVADA

 

K današnjemu razmišljanju me je napeljal sestavek o škropivu, ki je itak škodljiv, tako kot vsa ostala škropiva. Ali res potrebujemo toliko herbicidov, insekticidov in podobnih zadev za katere niti dobro ne vem in jih ne poznam?

Pri svojem delu se občasno srečujem s strankami, ki želijo imeti ta omenjena škropiva. Da ne bo pomote, ne ukvarjam se s fitofarmacijo, sem le del kolektiva, kjer imamo tudi tako ponudbo. Naj si bodo kmetje, vrtičkarji ali samo nekdo, ki mu na dvorišču raste plevel, vsi potrebujejo škropiva. Poslušam kakšno je njihovo delovanje, kakšne ogromne količine se porabijo, kolikokrat v sezoni se škropi pridelek in potem pomislim, ko z nekim zanosom kupim krompir, ki je zrasel na slovenskih njivah….kaj vse pojem…ne hvala, nikoli več. Hvala bogu imam tisto krpico svoje zemlje in se potrudim pridelati ozimnico.

Ali res potrebujemo vse to? Ali res ne moremo več iti na njivo, vrt, dvorišče, vzeti v roke lopato, motiko ali kopuljico in odkopati tisti presneti plevel, ki nas tako moti? Ja, veliko lažje je kupiti Boom efect, poškropiti vse živo in imamo mir…za nekaj časa, dokler rastlina ne zraste nazaj ali celo nov plevel. Ker tam kjer je prostor in malenkost zemljice, bo že nekaj našlo svoj prostor pod soncem in vsem v ne preveliko veselje tudi bohotno zraslo.

Na svojem vrtu poskrbim, da nimam takih problemov. Med spomladanskim in jesenskim prekopavanjem poberem ven ves plevel in ga s tem zelo zreduciram. Med rastno dobo ne plevem veliko, ker sem ga že pred sezono odstranila. Predvsem pa poskrbim, da ga s korenino vred odkopljem in ne samo odtrgam. Pomembno je, da poberemo plevel preden semeni in mu preprečimo razmnoževanje. Po pobranem posevku posejem facelijo ali podobna zelena gnojila, ki hkrati bogatijo zemljo in zavirajo rast plevela.

Res je, kmetje se soočajo z velikimi površinami, ki jih ne utegnejo sproti pleti, pa vendar, tudi včasih jih niso… mogoče imajo rastline nek dogovor o simbiozi, ti nekaj daš, jaz nekaj vzamem…

Kdor ima pa smo problem z dvoriščem, to pa res ni tako težko vsake toliko potrgati neželjene rastline. Ukvarjanje z vrtičkanjem ima tudi svoje prednosti: sproščanje ob delu, gibanje na svežem zraku, druženje z družino pri skupnem delu…

Sploh pa imamo danes toliko informacij o naravnih škropivih, znanja o rastlinah, ki pozitivno vplivajo ena na drugo in odvračajo škodljivce.

V razmislek preberite še spodnjo povezavo

http://www.delo.si/novice/okolje/zelena-slovenija-novi-dvor-princa-pesticidov.html?fb_action_ids=876695479081059&fb_action_types=og.recommends&fb_source=other_multiline&action_object_map=%5B720223644773627%5D&action_type_map=%5B%22og.recommends%22%5D&action_ref_map=%5B%5D

 

 

14. RAZUMETI RASTLINE

V želji, da nam bodo rastline, naj si bodo balkonske, vrtne cvetlice, grmovnice, drevesa ali zelenjava dobro uspevale in bogato obrodile, se poslužujemo različnih informacij, ki jih je moč dobiti v  strokovni literaturi, na internetu ali poslušamo sosedove izkušnje  itd. Potem želimo, da se rastlina drži točno zapisanih pravil, da bo zrasla prav tako, kot smo videli na sliki, kot je pri sosedu…

NAJ  VAM  SVETUJEM  LE  ENO … ZAČUTITE  RASTLINO.

Tako kot mi potrebujemo hrano, vodo in topel dom, potrebuje rastlina za optimalno rast enake pogoje. S hranili ne pretiravamo, ker tako kot se zredimo mi in imamo potem zdravstvene težave, lahko oslabimo rast rastline. Tudi v primeru slabe založenosti s hranili in vodo, rastlina ne bo uspevala, kot tudi mi ne moremo delovati lačni in žejni.

Ne hitite k strokovnjakom s prvim rumenim listkom, ki ste ga našli in sklepali, da je nekaj narobe. Tudi zase ne gremo ob vsakem prehladu v lekarno. Pustimo rastlini, da z odvrženim listom odvrže tudi škodljive snovi v sebi. Predvsem pa, prve klične liste rastlina slej kot prej odvrže, saj je njihova naloga varstva mlade rastline tako opravljena.

Ko rastline posadimo, ne pretiravajte z okopavanjem, premeščanjem in stalnim vznemirjanjem rastline. Vsak poseg okoli nje je zanjo stres in jo ohromite za nekaj časa. Tudi mi imamo radi pri svojem delu mir in ustaljene navade.

Predvsem pa nikoli in nikdar ne sodite rastline, češ, da je slabotna, ne bo zrasla, ne bo rodila, slabo zgleda. Kdo sodi naše otroke, ki se rodijo, kakšni bodo čez nekaj let, v odrasli dobi. Zato ker so majhni jih ne zapustimo, pač pa vzgajamo in negujemo. Tako nam bodo tudi rastline hvaležno vrnile naš trud in zaupanje, da iz njih pa še nekaj bo, čeprav zgledajo na prodajnem mestu v majhnih lončkih prav žalostno in klavrno. Tudi mi se ne počutimo dobro v premajhni obutvi.

Poslušajte sebe in spoznali boste ves svet

13. Voda na vrtu

Pa ne samo tista iz pipe…čeprav se lahko ustavimo najprej pri tej. Večina nas ima vodo nekje zunaj hiše. Po navadi je to navadna brezoblična pipa in okoli nje namotana neskončno dolga cev, ki se nam itak vedno zavozla ob najmanj primernem času.IMG_8774_bled_blejski_grad_vodnjak_big

Kaj pa če bi za spremembo to navadno pipo spremenili v ličen vodnjak. Cev in pipa sta skriti za ogrodje, morda celo pokriti s streho.. Pozimi preprosto čez položimo lesen pokrov in do spomladi nimamo nikakršnih skrbi.

Pa poglejmo še vodo, ki zahteva malce več tehničnega predznanja in presneto dobrega razmisleka. Seveda govorim o ribniku, pa naj bo le mali bazenček s kakim lokvanjem ali pa konkreten ribnik, kjer se morda lahko celo zaplava v njem. Na internetnih straneh boste našli milijon nasvetov in načrtov. Pa ne mislite, da ste takrat, ko ste predelali vso literaturo že zmagali… vprašajte nekoga, ki ima ribnik že dlje časa kaj vse vas čaka še potem. Vprašajte in poglejte še na tole stran. Lahko iz lastnih izkušenj rečem, da je to naravnost božansko.

https://www.facebook.com/Ribniki

http://ribniki.si

Okolico ribnika uredite tako, da se bo dopolnjevala z ostalim vrtom. Nikar ne naredite sredi trate eno luknjo in okoli zasadite same eksotične rastline, ki močno izstopajo od ostalega okolja. Združite jih v mešanico tujerodnih in domačih rastlin. Predvsem pa naj bodo rastline primerne za vodo in obvodni pas.  Vse skupaj kombinirajte s kamenjem, z vejami, z vse mogočim materialom,  ki ste ga nabrali v bližnjem potoku, gozdu ali travniku.

Prostor za ribnik naj bo prav tako skrbno izbran- tam, kjer se boste največ zadrževali. Naj ne bo samo predmet občasnega obiska ali opazovanja od daleč. Ob vodi se počutimo bolj umirjeno. Opazujemo ptice, metulje, žabice in ne boste verjeli kaj vse se prav kmalu naseli v bližino. Biodiverziteta je tista, ki zagotavlja uspešen in naraven proces v in ob vodi, zato ga ne skušajmo narediti sterilnega. Opazujte in posnemajte naravo. Ona je naša najboljša učiteljica .

DSCN3192

 

12. Kje so tiste stezice..

Je že tako, da vrta ne moremo opazovati samo s terase. Ko si začrtamo osnovne dejavnosti na vrtu, bomo tudi vedeli kje bomo hodili, katere dele več uporabljali, kateri pa lahko ostanejo dokaj nedostopni. Potem pa si postavimo vprašanje kakšne bodo te naše poti.

V vseh primerih bo potrebna primerno urejena podlaga. Utrjen teren, da se ne bo pot udirala, prepusten za vodo, da ne bomo čmokali in prišli nazaj bolj blatni kot čisti. Ali bomo pot uporabljali tudi pozimi, kar pomeni, da nam kidanje ne uide. V primeru peščene podlage se bo veliko peska s kidanjem zmetalo na travo. Pesek se tudi rad prime na čevlje in ga prinesemo v hišo. Čeprav romantično škriplje pod nogami, ni tako zelo praktičen.

1173879_573657139342613_651753704_n

Tlakovana površina nam nudi neomejeno število izvedb. Od enostavnih tlakovcev do umetniško izdelanih poti. Vse pa se morajo skladati z zasnovo vrta in izgledom hiške. Ob super moderni arhitekturi ne bomo izbrali baročno načičkane poti in obratno.

Enako velja tudi za dovozno pot do hiše, garaže, pomožnih objektov. Izdelajmo približno podobno, če že ne enako. Naj bo neka celostna podoba vrta povezana s potjo. Da obiskovalci ne bodo imeli občutka, da so vsakih nekaj metrov pri drugem sosedu  🙂1664_10151591711646983_1586134947_n

11. Trajnice ali ne trajnice…to je sedaj vprašanje..

Kdo pa ne želi imeti cvetja 12 mesecev na leto? Žal pri našem podnebju to vedno ne gre, zato pa toliko bolj nestrpno čakamo na »tiste« mesece v letu, ko nas cvetje v polnem razmahu razveseljuje.

Trajnice imajo par odličnih lastnosti. Enkrat investiramo v njih, ali nam jih celo pokloni tašča (take bodo sigurno rasle), so trajne, vsako leto povečajo obseg, nimamo veliko dela z njimi. Imajo pa tudi kako slabšo lastnost. Ne cvetijo celo sezono, vsaj ne enako intenzivno, pač pa le določen čas.967091_3071451802395_1034904890_o

Če želite polno cvetenje od pomladi do pozne jeseni, izberite enoletnice. Seveda je z njimi več dela, ali jih sejete sami in potem presajate, ali pa predstavljajo večji strošek, ko jih kupite. Da dvoletnic sploh ne omenjam, ker z njimi morate imeti pa eno leto potrpljenje, da naslednje leto poplačajo vaše čakanje. Najbolje, da si omislite vsega po malo. Imate nekaj trajnic, ki jih dopolnite z enoletnicami. Le te lahko vsako leto menjate, da se v vrtu dogaja vedno nekaj novega.

Kako pa boste izbrali med trajnicami? Izbirajte glede na višino. Višje bodo seveda zadaj, nižje spredaj. Ali bodo služile kot kulisa vrtu – take so lahko precej visoke, da bodo s svojo višino zaključile prostor. Ali bodo pred grmovjem, kjer bodo s cvetenjem popestrile zeleno ozadje. Mogoče pod drevjem, kjer so lahko vse – male ali velike, hkrati pa boste lažje kosili okoli dreves.

Pomislite na čas cvetenja. Če cvetijo istočasno, potem jih barvno uskladite. Ali pa jih izberete po zaporednem času cvetenja, da je vedno en del zelen, drugi cvetoč. Ko imate že vse zamišljeno, pa jih dopolnite še z enoletnicami, ki bodo barvno poudarile in zaključile vrt v cvetočo celoto.

In še zadnje vprašanje…katere izbrati?                                                                                                    Continue reading 11. Trajnice ali ne trajnice…to je sedaj vprašanje..

9. drevo, drevesa, drevored

Vrta brez dreves si sploh ne zamišljamo. Ne vemo kakšnega bi imeli, vemo pa da bi. Mogoče celo več kot enega. Všeč nam tisti, ki smo ga videli na morju, pa pri sestrični na vrtu ali v Parizu v enem od parkov… Seveda ne vemo imena, kaj šele kakšne pogoje rabi za rast. Glavno, da nam je všeč in ga na vsak način želimo imeti na svojem vrtu.

Potem pa drevo raste in zraste v orjaka. Velikokrat  niti ne zraste do konca, ko ugotovimo, da naša odločitev ni bila najboljša. Ker je naše mišljenje še iz časov, ko so naši starši na vsak način porezali in obrezali vse živo kar je raslo na vrtu, bomo tako naredili tudi mi. In iz svojih dreves naredili bogsenasusmili eno samo veliko polomijo.

Kaj dobimo? Smreki smo odrezali vrh, češ, da ne bo višja. Pa nas smreka ukane in naredi dva nadomestna vrha, ki veselo rasteta naprej, mi imamo pa hecno smreko. Mi obračamo, narava obrne na svoj pretkan način. Največkrat vidimo obrezane breze. Ko zrastejo nove veje iz tistih smešnih štrcljev je poleti res videti pomlajena. Kaj pa pozimi? Pozimi pa ne sedimo na vrtu in ne gledamo svojih napak..??????????

Preden se odločite za sajenje, se dobro pozanimajte o višini, širini, talnih zahtevah rastline. Potem pa jo pustite tam, da zraste v vsej svoji mogočnosti ali skromnosti. Uživajte v njeni naravni obliki kakršno ji je narava določila. Vsaka rastlina ima svoj način rasti z nekim namenom in ta namen je njej v prid, ona že ve zakaj, mi nismo pristojni, da jo mučimo z oblikami, ki niso njen naravni način rasti.

http://www.drevored.si/na-prezi/strokovno-mnenje-o-obglavljanju-dreves/#comments