Category Archives: senca

19. ŽIVA MEJA IZ JAGODIČEVJA

  1. ŽIVA MEJA IZ JAGODIČEVJA

V modo je prišla živa meja iz raznega jagodičevja. Če smo bolj natančni je to ta trenutek aronija. Ok, se strinjam. Če že delamo živo mejo, naj bo kaj od nje. Aronija je lep grm, plodovi so zelo uporabni in zdravi. Menda celo listi vsebujejo zdravilne učinkovine. Teh osebno še nisem preizkusila. Mogoče pa kdaj drugič.

Problem nastane v razdalji sajenja. Kot že nekaj člankov nazaj stalno in venomer poudarjam, bodite pozorni na končno velikost rastline in na razdaljo sajenja. Če želite imeti zgolj živo mejo, ki bo preprečevala pogled na parcelo, potem si posadite liguster ali kaj podobnega. Če pa želite imeti plodove, potem si posadite en sam grm in tistemu dajte dovolj prostora.

Da boste lažje razumeli vam še grafično predstavim o čem govorim…

 

 

Ko posadite grm preblizu drugemu, ne razvije krošnje v svoji velikosti, ker je omejen z dveh strani z drugim grmom. Torej ste dobili le eno četrtino celotne možne letine plodov. Poleg tega bo tudi slabo osončen, kar pomeni slabšo zorenje. Po možnosti pa ga boste rezali na meji s sosedom, da ne bo motil košnje in soseda. Torej ste ga oklestili še za par kilogramov plodov.

V našem primeru :  trije grmi = 30kg plodov /        6 grmov = 10kg plodov

Poleg vsega naštetega, pa aronija ni tako gosta in je listopadna, da pozimi od te žive meje ne bo nobene koristi. Če pa jo mislite rezati, da se bo zgostila in da bo zrasla do vam všečne višine in širine, no potem pa ste ustrelili zajca sredi puščave. Z rezom boste odrezali tudi vse cvetove, če pa ni cvetov, pa ni plodov. Amen.

Advertisements

15. Skalnjak

Nekih 25 let nazaj je postal skalnjak modni hit vsakega vrta. Takrat sem spoznala nekaj slabosti in zahtev, ki jih skalnjak za prijeten izgled potrebuje.  Tiste čase nismo imeli na voljo toliko trajnic kot sedaj. Na žalost se je takrat tudi uveljavljala zamisel, da je na vrtu lahko le tujerodna vegetacija. Zakaj bi sadil na vrt nekaj kar raste v gozdu ali travniku. Res neumno, mar ne.

Če podrobno pogledamo kaj skalnjak sploh predstavlja…to naj bi bilo posnemanje narave, tiste narave, ki jo vidimo navadno v hribih oziroma visokogorju. Torej si želimo prenesti malodane Triglav pred lastni prag.  V skalah in med njimi se v naravi navadno nabere drobec prsti, katero rastline hitro izkoristijo za svoj prostorček pod nebom. Seveda so te rastline vajene skromnosti, na voljo imajo le drobec zemlje, posledično manj hranil in vode. Zastopanost cvetočih blazin cvetja ni bogata, saj nimajo dobrih pogojev za bujno rast. Na senčnih predelih bo več mahu, kakšna nežna praprot, ob skali pa manjši borovec, ki se vztrajno upira mrzlim zimskim vetrovom…narava-naredi-najlepsi-skalnjak

Pa poglejmo kaj iz naših skalnjakov res nastane… kup kamenja, ki je povrhu vsega premajhno, ker ga v dveh letih vegetacija preraste in od vseh teh »skal« ni opaziti niti kamenja. Sadimo rastline, ki niso niti približno visokogorskega izvora. Vanj natrpamo mnogo različnih cvetočih blazinastih trajnic, pacipres, japonskih javorjev in mnogo drugih. Že s pisano paleto cvetov razvrednotimo bistvo bistva- skale. Grmičevje in drevesa so proporcionalno prevelika, kar je še drugo razvrednotenje skale. Ali pa s pretirano preraščenostjo popolnoma prekrijemo skalo. In zakaj smo že v prvi vrsti delali skalnjak?skalnjak31

Ko delamo skalnjak, naj upraviči svoje ime.

13. Voda na vrtu

Pa ne samo tista iz pipe…čeprav se lahko ustavimo najprej pri tej. Večina nas ima vodo nekje zunaj hiše. Po navadi je to navadna brezoblična pipa in okoli nje namotana neskončno dolga cev, ki se nam itak vedno zavozla ob najmanj primernem času.IMG_8774_bled_blejski_grad_vodnjak_big

Kaj pa če bi za spremembo to navadno pipo spremenili v ličen vodnjak. Cev in pipa sta skriti za ogrodje, morda celo pokriti s streho.. Pozimi preprosto čez položimo lesen pokrov in do spomladi nimamo nikakršnih skrbi.

Pa poglejmo še vodo, ki zahteva malce več tehničnega predznanja in presneto dobrega razmisleka. Seveda govorim o ribniku, pa naj bo le mali bazenček s kakim lokvanjem ali pa konkreten ribnik, kjer se morda lahko celo zaplava v njem. Na internetnih straneh boste našli milijon nasvetov in načrtov. Pa ne mislite, da ste takrat, ko ste predelali vso literaturo že zmagali… vprašajte nekoga, ki ima ribnik že dlje časa kaj vse vas čaka še potem. Vprašajte in poglejte še na tole stran. Lahko iz lastnih izkušenj rečem, da je to naravnost božansko.

https://www.facebook.com/Ribniki

http://ribniki.si

Okolico ribnika uredite tako, da se bo dopolnjevala z ostalim vrtom. Nikar ne naredite sredi trate eno luknjo in okoli zasadite same eksotične rastline, ki močno izstopajo od ostalega okolja. Združite jih v mešanico tujerodnih in domačih rastlin. Predvsem pa naj bodo rastline primerne za vodo in obvodni pas.  Vse skupaj kombinirajte s kamenjem, z vejami, z vse mogočim materialom,  ki ste ga nabrali v bližnjem potoku, gozdu ali travniku.

Prostor za ribnik naj bo prav tako skrbno izbran- tam, kjer se boste največ zadrževali. Naj ne bo samo predmet občasnega obiska ali opazovanja od daleč. Ob vodi se počutimo bolj umirjeno. Opazujemo ptice, metulje, žabice in ne boste verjeli kaj vse se prav kmalu naseli v bližino. Biodiverziteta je tista, ki zagotavlja uspešen in naraven proces v in ob vodi, zato ga ne skušajmo narediti sterilnega. Opazujte in posnemajte naravo. Ona je naša najboljša učiteljica .

DSCN3192

 

6. Tudi v senci je lahko lepo..

Severni predeli vrta za hišo so največkrat zapuščeni. Tja odlagamo ostanke gradbenih materialov, nekaj kar bomo nekoč še lahko porabili, to pa, bodimo pošteni, ne bo nikoli :). Če že moramo nekje imeti skladovnico vsega kar ne gre v hišo ali garažo, jo vsaj skrijmo z vegetacijo. Na voljo je ogromno rastlin, ki jim ustreza senca. Res je med njimi veliko takih, ki potrebujejo kislo zemljo. Bomo pač prinesli nekaj primernih substratov in gnojili s primernimi gnojili. Vse za lep vrt, mar ne. Nikar ne iščite izgovorov, da vse to stane veliko denarja. Stane vas samo en dober nasvet, iznajdljivost in nekaj dela. Malce poglejte okoli sebe. Pojdite v gozd. Kaj tam raste. Same lepe rastline, ki jih ne cenimo dovolj, ker so »samo« in čisto navaden gozdni plevel…. Poglejte jih še enkrat. Čudovite barve, morje drobnih cvetkov, sezonsko spreminjanje barv in oblik.. in vse to čisto zastonj. Vzemite lopatko, poskrbite, da bodo imele rastline dovolj gozdne zemlje tudi pri vas doma. V kombinaciji z gojenimi grmovnicami in iglavci bodo gozdna praprot, tevje, spomladanska torilnica, zvončki, šmarnice, jetičniki, vetrnice in morje drugih cvetk zaživele in dale vrtu pridih domačnosti. Pa ne samo to. Bodo tudi prve cvetlice, ki bodo zacvetele, še preden se sosedove uvožene čebulnice zbudijo iz zimskega sna 😉

p.s. zaščitene in strupene pa pustite tam kjer so ..DSCN1246