Category Archives: živa meja

19. ŽIVA MEJA IZ JAGODIČEVJA

  1. ŽIVA MEJA IZ JAGODIČEVJA

V modo je prišla živa meja iz raznega jagodičevja. Če smo bolj natančni je to ta trenutek aronija. Ok, se strinjam. Če že delamo živo mejo, naj bo kaj od nje. Aronija je lep grm, plodovi so zelo uporabni in zdravi. Menda celo listi vsebujejo zdravilne učinkovine. Teh osebno še nisem preizkusila. Mogoče pa kdaj drugič.

Problem nastane v razdalji sajenja. Kot že nekaj člankov nazaj stalno in venomer poudarjam, bodite pozorni na končno velikost rastline in na razdaljo sajenja. Če želite imeti zgolj živo mejo, ki bo preprečevala pogled na parcelo, potem si posadite liguster ali kaj podobnega. Če pa želite imeti plodove, potem si posadite en sam grm in tistemu dajte dovolj prostora.

Da boste lažje razumeli vam še grafično predstavim o čem govorim…

 

 

Ko posadite grm preblizu drugemu, ne razvije krošnje v svoji velikosti, ker je omejen z dveh strani z drugim grmom. Torej ste dobili le eno četrtino celotne možne letine plodov. Poleg tega bo tudi slabo osončen, kar pomeni slabšo zorenje. Po možnosti pa ga boste rezali na meji s sosedom, da ne bo motil košnje in soseda. Torej ste ga oklestili še za par kilogramov plodov.

V našem primeru :  trije grmi = 30kg plodov /        6 grmov = 10kg plodov

Poleg vsega naštetega, pa aronija ni tako gosta in je listopadna, da pozimi od te žive meje ne bo nobene koristi. Če pa jo mislite rezati, da se bo zgostila in da bo zrasla do vam všečne višine in širine, no potem pa ste ustrelili zajca sredi puščave. Z rezom boste odrezali tudi vse cvetove, če pa ni cvetov, pa ni plodov. Amen.

8. Živa meja, do neba…

??????????

Slovenci smo mojstri živih meja. Višja, ko je, boljša je. Včasih je bil za ta namen rezerviran zgolj liguster. Potem je prišla v modo smreka. Še danes preklinjam tiste čase. Tudi sama sem podedovala tako ograjeno parcelo. Navsezadnje sem ugotovila, da sem alergična ne samo na obrezovanje, pač pa tudi na smrekovo smolo. Smola na kvadrat. Če si kdo misli, da bo živa meja iz smrek lepa…nikar tako ne mislite. Smreka je drevo, visoko drevo. Deblo z leti dobiva na obsegu, veje se ne obnavljajo tako kot pri grmovnicah, koreninski sistem je plitek. Omislite si raje grmičaste rastline, pa še te je treba vsakih nekaj let pomlajevati z rezjo do tal.

Potem je prišla v naše kraje cipresa, kakor napačno imenujemo vse paciprese in thuje, vmes primešamo še kak brin. Cipresa je namreč samo ena in tista raste v primorju vsaj 35m v višino. Ta sigurno ni primerna za žive meje, je pa markantna in krasna rastlina. Paciprese so lepe, goste, vedno zelene, ne potrebujejo rezi, če izberemo prave sorte. Dobimo gosto visoko mejo. Nimam nič proti. Taka meja, ki obkroža celotno parcelo deluje precej hladno, monotono. Kot da vstopamo v visok labirint. Paciprese imajo tudi eno slabost. Malce so muhaste in se rade posušijo, sem in tja kaka sadika propade, brez očitnega razloga.

Današnje dni pa je v ospredju spet gaber, ki ga za malenkost prehiteva v vodstvu tisa. Tudi tisa je vednozelena, lepo se obrašča po rezi, vendar pozor, tisa je strupena rastlina. Gaber je dokaj enostaven za vzdrževanje. Vse kar potrebujete so odlične škarje, saj je gaber tudi drevo in se njegova debla in veje z leti debelijo. Lovorikovec tudi opazimo kot živo mejo. Lepi voščeni vednozeleni listi se svetijo čez leto, pozimi malce izgubijo na barvi, so pa še vedno tam. Žal pa zelo teknejo gosenicam. Torej nam ostane škropljenje ali pa imeti obglodano mejo.

Seznam bi bil lahko še zelo dolg, pa nima smisla opisovati vsake možnosti posebej. Ko se boste lotili projekta, se raje pozanimajte pri strokovnjakih. V tem sestavku vam hočem povedati, da živa meja kot taka ni nujno potrebna. Na mestu meje posadite različne grmovnice, ki jih ne boste obrezovali… ne, grmovnic NI potrebno obrezovati, kot je pri nas v splošni navadi (pa več o tem v drugem sestavku). Seveda jih posadimo v primerni razdalji od meje. Med njih lahko kombiniramo trajnice, enoletnice, ki vas bodo skozi celo leto razveseljevale z bogatim cvetenjem, s svojimi oblikami, predvsem pa bo v taki zasaditvi več življenja. Od čebelic, metuljev, ptic in še kak sosedov maček bo zašel pod njimi. Predvsem, pa bo vrt deloval boj naravno…