14. RAZUMETI RASTLINE

V želji, da nam bodo rastline, naj si bodo balkonske, vrtne cvetlice, grmovnice, drevesa ali zelenjava dobro uspevale in bogato obrodile, se poslužujemo različnih informacij, ki jih je moč dobiti v  strokovni literaturi, na internetu ali poslušamo sosedove izkušnje  itd. Potem želimo, da se rastlina drži točno zapisanih pravil, da bo zrasla prav tako, kot smo videli na sliki, kot je pri sosedu…

NAJ  VAM  SVETUJEM  LE  ENO … ZAČUTITE  RASTLINO.

Tako kot mi potrebujemo hrano, vodo in topel dom, potrebuje rastlina za optimalno rast enake pogoje. S hranili ne pretiravamo, ker tako kot se zredimo mi in imamo potem zdravstvene težave, lahko oslabimo rast rastline. Tudi v primeru slabe založenosti s hranili in vodo, rastlina ne bo uspevala, kot tudi mi ne moremo delovati lačni in žejni.

Ne hitite k strokovnjakom s prvim rumenim listkom, ki ste ga našli in sklepali, da je nekaj narobe. Tudi zase ne gremo ob vsakem prehladu v lekarno. Pustimo rastlini, da z odvrženim listom odvrže tudi škodljive snovi v sebi. Predvsem pa, prve klične liste rastlina slej kot prej odvrže, saj je njihova naloga varstva mlade rastline tako opravljena.

Ko rastline posadimo, ne pretiravajte z okopavanjem, premeščanjem in stalnim vznemirjanjem rastline. Vsak poseg okoli nje je zanjo stres in jo ohromite za nekaj časa. Tudi mi imamo radi pri svojem delu mir in ustaljene navade.

Predvsem pa nikoli in nikdar ne sodite rastline, češ, da je slabotna, ne bo zrasla, ne bo rodila, slabo zgleda. Kdo sodi naše otroke, ki se rodijo, kakšni bodo čez nekaj let, v odrasli dobi. Zato ker so majhni jih ne zapustimo, pač pa vzgajamo in negujemo. Tako nam bodo tudi rastline hvaležno vrnile naš trud in zaupanje, da iz njih pa še nekaj bo, čeprav zgledajo na prodajnem mestu v majhnih lončkih prav žalostno in klavrno. Tudi mi se ne počutimo dobro v premajhni obutvi.

Poslušajte sebe in spoznali boste ves svet

Advertisements

13. Voda na vrtu

Pa ne samo tista iz pipe…čeprav se lahko ustavimo najprej pri tej. Večina nas ima vodo nekje zunaj hiše. Po navadi je to navadna brezoblična pipa in okoli nje namotana neskončno dolga cev, ki se nam itak vedno zavozla ob najmanj primernem času.IMG_8774_bled_blejski_grad_vodnjak_big

Kaj pa če bi za spremembo to navadno pipo spremenili v ličen vodnjak. Cev in pipa sta skriti za ogrodje, morda celo pokriti s streho.. Pozimi preprosto čez položimo lesen pokrov in do spomladi nimamo nikakršnih skrbi.

Pa poglejmo še vodo, ki zahteva malce več tehničnega predznanja in presneto dobrega razmisleka. Seveda govorim o ribniku, pa naj bo le mali bazenček s kakim lokvanjem ali pa konkreten ribnik, kjer se morda lahko celo zaplava v njem. Na internetnih straneh boste našli milijon nasvetov in načrtov. Pa ne mislite, da ste takrat, ko ste predelali vso literaturo že zmagali… vprašajte nekoga, ki ima ribnik že dlje časa kaj vse vas čaka še potem. Vprašajte in poglejte še na tole stran. Lahko iz lastnih izkušenj rečem, da je to naravnost božansko.

https://www.facebook.com/Ribniki

http://ribniki.si

Okolico ribnika uredite tako, da se bo dopolnjevala z ostalim vrtom. Nikar ne naredite sredi trate eno luknjo in okoli zasadite same eksotične rastline, ki močno izstopajo od ostalega okolja. Združite jih v mešanico tujerodnih in domačih rastlin. Predvsem pa naj bodo rastline primerne za vodo in obvodni pas.  Vse skupaj kombinirajte s kamenjem, z vejami, z vse mogočim materialom,  ki ste ga nabrali v bližnjem potoku, gozdu ali travniku.

Prostor za ribnik naj bo prav tako skrbno izbran- tam, kjer se boste največ zadrževali. Naj ne bo samo predmet občasnega obiska ali opazovanja od daleč. Ob vodi se počutimo bolj umirjeno. Opazujemo ptice, metulje, žabice in ne boste verjeli kaj vse se prav kmalu naseli v bližino. Biodiverziteta je tista, ki zagotavlja uspešen in naraven proces v in ob vodi, zato ga ne skušajmo narediti sterilnega. Opazujte in posnemajte naravo. Ona je naša najboljša učiteljica .

DSCN3192

 

12. Kje so tiste stezice..

Je že tako, da vrta ne moremo opazovati samo s terase. Ko si začrtamo osnovne dejavnosti na vrtu, bomo tudi vedeli kje bomo hodili, katere dele več uporabljali, kateri pa lahko ostanejo dokaj nedostopni. Potem pa si postavimo vprašanje kakšne bodo te naše poti.

V vseh primerih bo potrebna primerno urejena podlaga. Utrjen teren, da se ne bo pot udirala, prepusten za vodo, da ne bomo čmokali in prišli nazaj bolj blatni kot čisti. Ali bomo pot uporabljali tudi pozimi, kar pomeni, da nam kidanje ne uide. V primeru peščene podlage se bo veliko peska s kidanjem zmetalo na travo. Pesek se tudi rad prime na čevlje in ga prinesemo v hišo. Čeprav romantično škriplje pod nogami, ni tako zelo praktičen.

1173879_573657139342613_651753704_n

Tlakovana površina nam nudi neomejeno število izvedb. Od enostavnih tlakovcev do umetniško izdelanih poti. Vse pa se morajo skladati z zasnovo vrta in izgledom hiške. Ob super moderni arhitekturi ne bomo izbrali baročno načičkane poti in obratno.

Enako velja tudi za dovozno pot do hiše, garaže, pomožnih objektov. Izdelajmo približno podobno, če že ne enako. Naj bo neka celostna podoba vrta povezana s potjo. Da obiskovalci ne bodo imeli občutka, da so vsakih nekaj metrov pri drugem sosedu  🙂1664_10151591711646983_1586134947_n

11. Trajnice ali ne trajnice…to je sedaj vprašanje..

Kdo pa ne želi imeti cvetja 12 mesecev na leto? Žal pri našem podnebju to vedno ne gre, zato pa toliko bolj nestrpno čakamo na »tiste« mesece v letu, ko nas cvetje v polnem razmahu razveseljuje.

Trajnice imajo par odličnih lastnosti. Enkrat investiramo v njih, ali nam jih celo pokloni tašča (take bodo sigurno rasle), so trajne, vsako leto povečajo obseg, nimamo veliko dela z njimi. Imajo pa tudi kako slabšo lastnost. Ne cvetijo celo sezono, vsaj ne enako intenzivno, pač pa le določen čas.967091_3071451802395_1034904890_o

Če želite polno cvetenje od pomladi do pozne jeseni, izberite enoletnice. Seveda je z njimi več dela, ali jih sejete sami in potem presajate, ali pa predstavljajo večji strošek, ko jih kupite. Da dvoletnic sploh ne omenjam, ker z njimi morate imeti pa eno leto potrpljenje, da naslednje leto poplačajo vaše čakanje. Najbolje, da si omislite vsega po malo. Imate nekaj trajnic, ki jih dopolnite z enoletnicami. Le te lahko vsako leto menjate, da se v vrtu dogaja vedno nekaj novega.

Kako pa boste izbrali med trajnicami? Izbirajte glede na višino. Višje bodo seveda zadaj, nižje spredaj. Ali bodo služile kot kulisa vrtu – take so lahko precej visoke, da bodo s svojo višino zaključile prostor. Ali bodo pred grmovjem, kjer bodo s cvetenjem popestrile zeleno ozadje. Mogoče pod drevjem, kjer so lahko vse – male ali velike, hkrati pa boste lažje kosili okoli dreves.

Pomislite na čas cvetenja. Če cvetijo istočasno, potem jih barvno uskladite. Ali pa jih izberete po zaporednem času cvetenja, da je vedno en del zelen, drugi cvetoč. Ko imate že vse zamišljeno, pa jih dopolnite še z enoletnicami, ki bodo barvno poudarile in zaključile vrt v cvetočo celoto.

In še zadnje vprašanje…katere izbrati?                                                                                                    Continue reading 11. Trajnice ali ne trajnice…to je sedaj vprašanje..

10. Grmovnice

Na voljo imamo ogromno vrst in še mnogo več sort grmovnic, pa vse bi radi imeli.  Potem gremo v nakup, brez posebnega načrta v glavi. Kupimo kar nam najbolj pade v oči, mogoče zaradi privlačne slikice, mogoče zato, ker nam je teta rekla, da je lepo.

Mali grmiček prinesemo domov, ga vsadimo kjer je pač prostor. Čez par let postane grmiček celo šavje in ga vlečemo ven, presajamo, režemo, se borimo z njim na vse kriplje, ali celo ugotovimo, da navsezadnje pa sploh ni tako všečen.

Ko se odločimo za neko grmovnico, prav tako kot pri drevesih upoštevajte njeno končno velikost, obliko, način rasti in potrebe glede talnih ter svetlobnih razmer.  Vsaka rastlina nam bo dala svoj najlepši poklon v času cvetenja, če bomo z njo pravilno ravnali.

Ne obrezujte cvetočih rastlin v krogce in kvadratke. Zakaj ste sicer izbrali cvetoče- najbrž zaradi lepih cvetov, ki pa jih vsako leto z velikim zanosom odrežete. Če bi radi imeli oblikovano grmičevje izberite vednozelene vrste.

Režite stare in poškodovane veje, da s tem pospešite cvetenje na novih vejah. Režite po cvetenju, da ima rastlina čas priprave za naslednje leto. Režite najkasneje avgusta, da nove veje olesenijo in niso občutljive na zmrzal.

Dajte jim čas in prostor. Pritegnila vas je njihova oblika, pustite jim, da do nje zrastejo. Res bo na začetku izgledalo strašno pusto in prazno. Tudi mi smo bili nekoč majhni, sedaj pa smo veliki in rabimo več prostora.

DSCN1331

 

 

 

 

 

Izbirajte jih po času cvetenja, po barvi, teksturi listov, barvi listov…vsak detajl je pomemben, vsaka malenkost doprinese k čarobnosti vrta.

Sicer se pa k konkretnejšem načrtovanju še vrnemo, ko predelamo osnovne probleme in napake, ki jih radi delamo 🙂

9. drevo, drevesa, drevored

Vrta brez dreves si sploh ne zamišljamo. Ne vemo kakšnega bi imeli, vemo pa da bi. Mogoče celo več kot enega. Všeč nam tisti, ki smo ga videli na morju, pa pri sestrični na vrtu ali v Parizu v enem od parkov… Seveda ne vemo imena, kaj šele kakšne pogoje rabi za rast. Glavno, da nam je všeč in ga na vsak način želimo imeti na svojem vrtu.

Potem pa drevo raste in zraste v orjaka. Velikokrat  niti ne zraste do konca, ko ugotovimo, da naša odločitev ni bila najboljša. Ker je naše mišljenje še iz časov, ko so naši starši na vsak način porezali in obrezali vse živo kar je raslo na vrtu, bomo tako naredili tudi mi. In iz svojih dreves naredili bogsenasusmili eno samo veliko polomijo.

Kaj dobimo? Smreki smo odrezali vrh, češ, da ne bo višja. Pa nas smreka ukane in naredi dva nadomestna vrha, ki veselo rasteta naprej, mi imamo pa hecno smreko. Mi obračamo, narava obrne na svoj pretkan način. Največkrat vidimo obrezane breze. Ko zrastejo nove veje iz tistih smešnih štrcljev je poleti res videti pomlajena. Kaj pa pozimi? Pozimi pa ne sedimo na vrtu in ne gledamo svojih napak..??????????

Preden se odločite za sajenje, se dobro pozanimajte o višini, širini, talnih zahtevah rastline. Potem pa jo pustite tam, da zraste v vsej svoji mogočnosti ali skromnosti. Uživajte v njeni naravni obliki kakršno ji je narava določila. Vsaka rastlina ima svoj način rasti z nekim namenom in ta namen je njej v prid, ona že ve zakaj, mi nismo pristojni, da jo mučimo z oblikami, ki niso njen naravni način rasti.

http://www.drevored.si/na-prezi/strokovno-mnenje-o-obglavljanju-dreves/#comments

 

8. Živa meja, do neba…

??????????

Slovenci smo mojstri živih meja. Višja, ko je, boljša je. Včasih je bil za ta namen rezerviran zgolj liguster. Potem je prišla v modo smreka. Še danes preklinjam tiste čase. Tudi sama sem podedovala tako ograjeno parcelo. Navsezadnje sem ugotovila, da sem alergična ne samo na obrezovanje, pač pa tudi na smrekovo smolo. Smola na kvadrat. Če si kdo misli, da bo živa meja iz smrek lepa…nikar tako ne mislite. Smreka je drevo, visoko drevo. Deblo z leti dobiva na obsegu, veje se ne obnavljajo tako kot pri grmovnicah, koreninski sistem je plitek. Omislite si raje grmičaste rastline, pa še te je treba vsakih nekaj let pomlajevati z rezjo do tal.

Potem je prišla v naše kraje cipresa, kakor napačno imenujemo vse paciprese in thuje, vmes primešamo še kak brin. Cipresa je namreč samo ena in tista raste v primorju vsaj 35m v višino. Ta sigurno ni primerna za žive meje, je pa markantna in krasna rastlina. Paciprese so lepe, goste, vedno zelene, ne potrebujejo rezi, če izberemo prave sorte. Dobimo gosto visoko mejo. Nimam nič proti. Taka meja, ki obkroža celotno parcelo deluje precej hladno, monotono. Kot da vstopamo v visok labirint. Paciprese imajo tudi eno slabost. Malce so muhaste in se rade posušijo, sem in tja kaka sadika propade, brez očitnega razloga.

Današnje dni pa je v ospredju spet gaber, ki ga za malenkost prehiteva v vodstvu tisa. Tudi tisa je vednozelena, lepo se obrašča po rezi, vendar pozor, tisa je strupena rastlina. Gaber je dokaj enostaven za vzdrževanje. Vse kar potrebujete so odlične škarje, saj je gaber tudi drevo in se njegova debla in veje z leti debelijo. Lovorikovec tudi opazimo kot živo mejo. Lepi voščeni vednozeleni listi se svetijo čez leto, pozimi malce izgubijo na barvi, so pa še vedno tam. Žal pa zelo teknejo gosenicam. Torej nam ostane škropljenje ali pa imeti obglodano mejo.

Seznam bi bil lahko še zelo dolg, pa nima smisla opisovati vsake možnosti posebej. Ko se boste lotili projekta, se raje pozanimajte pri strokovnjakih. V tem sestavku vam hočem povedati, da živa meja kot taka ni nujno potrebna. Na mestu meje posadite različne grmovnice, ki jih ne boste obrezovali… ne, grmovnic NI potrebno obrezovati, kot je pri nas v splošni navadi (pa več o tem v drugem sestavku). Seveda jih posadimo v primerni razdalji od meje. Med njih lahko kombiniramo trajnice, enoletnice, ki vas bodo skozi celo leto razveseljevale z bogatim cvetenjem, s svojimi oblikami, predvsem pa bo v taki zasaditvi več življenja. Od čebelic, metuljev, ptic in še kak sosedov maček bo zašel pod njimi. Predvsem, pa bo vrt deloval boj naravno…

 

7. Travnik, trata, trava

 

Želja vsakega vrtičkarja in skrbne gospodinje je brezhibna trata. Vedno pokošena na 3 cm, brez plevela, brez nezaželenih cvetkov.

To lahko dosežete s skrbno pripravo zemlje, ki ne sme vsebovati semen ostalih rastlin. Ne bom rekla plevelov, ker ni vsaka rastlina tudi plevel. Kaj pa pravzaprav štejemo med plevel? Na zelenjavnem vrtu je tudi trava za naše pojme plevel. Torej, če želite trato brez ostalih rastlin, se poslužite močnih fitofarmacevtskih pripravkov, ki uničijo vso živelj v zemlji. Potem posejete travo ali položite travne preproge. Pa vseeno boste imeli še veliko dela. Veter nosi semena s sosednjega vrta ali travnika v bližini. Živali prinesejo na svojemu kožuščku marsikaj. Pa se najbrž vedno najde kaka miška, ki hiti po svojih opravkih, za njo opreza sosedova mačka, ki jo bo kmalu preganjal vaš pes, da vseh ptičkov, ki jih pridno hranimo niti ne omenjam. Pomislite na simbiozo in biodiverziteto. Trata brez različnih sort rastlin ni tako odporna in ne nudi doma mnogim koristnim živalcam.

Najpomembneje pri vsem tem pa je stil. Stil arhitekture vaše hiše in stil oblikovanja vrta. Supermoderna kockasta hiša s strogo geometrijskim vrtom bo dopuščala tudi strogo angleško trato. Povprečna Slovenska domača hiša s preprostim vrtom pa bo lepše zaživela s trato, ki ima vse mogoče in nemogoče »plevele« vmes.

582235_420724944635834_1739009297_n

Ste že kdaj poskusili pustiti kos trate nepokošene. Ste opazili koliko čudovitih cvetlic zraste, ko jim dopustite svobodo. Kako lepo dopolnijo vaš okrasni vrt. Lokalne rastline so tudi lepe, ne samo tiste, ki izvirajo iz tujih predelov sveta in jih križamo in uničujemo po svojih željah… Kje so tiste osnovne oblike in barve? Kje so domače rožice?

6. Tudi v senci je lahko lepo..

Severni predeli vrta za hišo so največkrat zapuščeni. Tja odlagamo ostanke gradbenih materialov, nekaj kar bomo nekoč še lahko porabili, to pa, bodimo pošteni, ne bo nikoli :). Če že moramo nekje imeti skladovnico vsega kar ne gre v hišo ali garažo, jo vsaj skrijmo z vegetacijo. Na voljo je ogromno rastlin, ki jim ustreza senca. Res je med njimi veliko takih, ki potrebujejo kislo zemljo. Bomo pač prinesli nekaj primernih substratov in gnojili s primernimi gnojili. Vse za lep vrt, mar ne. Nikar ne iščite izgovorov, da vse to stane veliko denarja. Stane vas samo en dober nasvet, iznajdljivost in nekaj dela. Malce poglejte okoli sebe. Pojdite v gozd. Kaj tam raste. Same lepe rastline, ki jih ne cenimo dovolj, ker so »samo« in čisto navaden gozdni plevel…. Poglejte jih še enkrat. Čudovite barve, morje drobnih cvetkov, sezonsko spreminjanje barv in oblik.. in vse to čisto zastonj. Vzemite lopatko, poskrbite, da bodo imele rastline dovolj gozdne zemlje tudi pri vas doma. V kombinaciji z gojenimi grmovnicami in iglavci bodo gozdna praprot, tevje, spomladanska torilnica, zvončki, šmarnice, jetičniki, vetrnice in morje drugih cvetk zaživele in dale vrtu pridih domačnosti. Pa ne samo to. Bodo tudi prve cvetlice, ki bodo zacvetele, še preden se sosedove uvožene čebulnice zbudijo iz zimskega sna 😉

p.s. zaščitene in strupene pa pustite tam kjer so ..DSCN1246

5. kaj bi morali vedeti, pa nikoli niste vprašali..

Mogoče v tem januarskem mrazu niste šli preverjat strukture zemlje. Morda jo poznate že od prej. So vam znane vse tegobe zbite vlažne zemlje, kjer vztrajno raste mah in nič drugega kot mah? Na tem mestu bi vam zastavila vprašanje: ali se želite stalno ukvarjati s tem problemom? Na kakšen način lahko izboljšate situacijo? Teren mora biti zračen in osončen, torej tam ne sadite grmovnic. S kemijskimi pripravki odstranjujte mah, grabite odpadlo listje. Z vilami ali prezračevalnim strojem rahljajte zemljo in po možnosti dodajajte mivko, ki s svojo grobo teksturo omogoča dostop zraka v prst. Nikoli dokončano delo.

Lahko pa se sprijaznite z dejstvom, da bolje ne bo nikoli in načrt priredite talnim razmeram. Izberete primerne rastline, ki jim ustreza senca, vlažna, zbita zemlja. Tako zelo preprosto. Takih rastlin ni malo, pa tudi privlačne so ravno tako kot tiste, ki smo jih videli na sosedovem vrtu. Pa na še eno dejstvo vas v tem primeru opozorim. Taka zemlja ni nujno kisla. Marsikdo misli, da raste mah samo na kisli zemlji. Mah je zadovoljen s senco in vlago. Sploh pa, tudi mah je lahko lep. Če vam vaš ni všeč, pojdite v gozd, izberete najlepše zaplate, jih položite na želeno mesto. S kombinacijo kamnov in rastlin za senco lahko ustvarite čarobno vzdušje senčnega vrta. Pa še eno krasno lastnost ima. Ni ga treba kositi 🙂 03SUBMOSS-superJumbo